Borut Pahor

Kot je v vabilu na posvet spomnil Pahor, so se na srečanju štirih predsednikov decembra lani dogovorili, da bodo pod okriljem predsednika DS Alojza Kovšce potekale začetne priprave temeljne pokrajinske ureditve. Širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje, v sam proces njenega nastajanja pa so privabili več kot 60 strokovnjakov.

"Strokovni predlogi zakonodajnih rešitev so zdaj pripravljeni do te mere, da je o njih mogoče in potrebno izmenjati politična stališča," ugotavlja predsednik republike. Na posvetu bodo poskušali ugotoviti, ali obstaja dovolj politične volje, da bi bil po desetih letih premora tokratni predlog ustanavljanja pokrajin v Sloveniji lahko uspešen, ter ali je obstoječi strokovni predlog teritorialne členitve Slovenije v osnovi primerna podlaga za nadaljevanje projekta ustanovitve pokrajin.

Predsednik Pahor je v začetku oktobra na kongresu slovenskih občin v Rimskih Toplicah napovedal, da bo na posvet povabil predstavnike vlade, stroke, občin ter političnih strank. Na podlagi mnenj pa bodo verjetno decembra na letošnjem srečanju štirih predsednikov dorekli, ali je prizadevanja za ustanovitev pokrajin vredno nadaljevati.

Alojz Kovšca

Prvotni koncept že doživel spremembe

Strokovna skupina je v prvotnem predlogu razdelitve Slovenije na pokrajine oblikovala koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. A so kasneje ta predlog preoblikovali.

Brezovnik je na posvetu sredi oktobra pojasnil, da je, upoštevaje obstoječih 20 upravnih sistemov, po mnenju strokovne skupine najbolj smiselno in tudi smotrno ustanoviti osem pokrajin. Tudi na podlagi pripomb iz javnih razprav s slovenskimi občinami pa se je izoblikoval kompromisni predlog za ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora.

Po tem predlogu bi dobili Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. V mestnih občinah Ljubljana in Maribor bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.

Strokovna skupina predlaga postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov. Tako bi pokrajine začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030. Bo pa morala, če se bodo odločili proces ustanavljanja pokrajin nadaljevati, svoje povedati še aktualna politika z vlado in ministrstvi.

Enotnosti ni niti znotraj strokovne skupine

Glede na izkušnje iz preteklosti in odzive ob aktualnih prizadevanjih pa konsenza o pokrajinah ne bo enostavno doseči, kljub praktično soglasnem strinjanju, da bi jih Slovenija zaradi prevelike centralizacije in z razvojnega vidika potrebovala. Tako nekateri menijo, da bi morali najprej doreči naloge, ki bi jih prenesli na pokrajine, in njihovo financiranje, šele nato pa doreči same pokrajine.

Pripombe pa so tudi glede predlagane teritorialne členitve. Koroški župani so na primer javno že izrazili nasprotovanje, da se Koroška poveže v skupno pokrajino s Šaleško. Prav tako je pozive, da bi imeli samostojno pokrajino, slišati iz Posavja. Župani spodnjega Podravja pa so denimo naklonjeni prvotnemu predlogu 11 pokrajin na območjih okoli mestnih občin.

Kot je razvidno iz objavljenih ločenih mnenj, popolnega soglasja ni niti znotraj same strokovne skupine, ki je pripravljala osnutke zakonodaje. Geografi Janez Nared, Marjan Ravbar, Aleš Smrekar in Dušan Plut so opozorili, da lahko delitve na več kot osem pokrajin oz. razvojnih regij vodijo v zmanjšanje ekonomskega potenciala pokrajin, neusklajenost pokrajinskih meja z mobilnostnimi tokovi/funkcijskimi zaledji mest in identiteto prebivalcev, kar vse bi se z veliko verjetnostjo odrazilo v razvojnem zaostajanju neustrezno oblikovanih pokrajin.