Ker glavni del rakete Zemljo obkroži vsakih 90 minut, je težko napovedati, kdaj in kje natančno bo vstopil v atmosfero in deloma zgorel, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Jonathan McDowell s centra za astrofiziko v ameriškem Cambridgeu je povedal, da bo to v najslabšem primeru kot nesreča manjšega letala, a raztegnjena na več sto kilometrov. Po njegovih besedah ni gotovo, koliko delov bo ostalo po vstopu v atmosfero. "Vendar pa jih bo dovolj za povzročitev škode," je pojasnil.

Novinar spletnega portala o vesolju Space News Andrew Jones je medtem zapisal, da je najbolj verjetno, da bo glavni del padel v enega od oceanov, ki pokrivajo 70 odstotkov površja Zemlje. "Možnosti, da posameznika zadenejo vesoljski odpadki, so izredno majhne. Ocenjene so na ena proti več tisoč milijard," je pojasnil.

Deli rakete Dolgi pohod 5B so po prvem poletu maja 2020 padli na območje Slonokoščene obale, kjer so poškodovali več domov in vasi. V ameriški vesoljski agenciji Nasa so to označili za zelo nevarno.

McDowell je bil kritičen do Kitajske, ker je izdelala raketo, ki ne izpolnjuje današnjih standardov. Druge države zagotovijo, da večina njihovih raket ne ostane v orbiti, ampak jim nastavijo pot, da padejo v morje. Glavni del Dolgega pohoda pa ostane v orbiti in vstopi nazaj v Zemljino atmosfero na naključnem mestu.

Kitajska je pretekli teden na tej raketi v vesolje uspešno izstrelila glavni modul za svojo bodočo vesoljsko postajo Tiangong (Nebeška palača), ki bo predvidoma končana prihodnje leto.