V okoljevarstveni organizaciji so se obregnili ob trditev pobudnika izgradnje vetrnic na Goliču, da "zaradi zaostanka na področju izkoriščanja vetrne energije lahko pričakujemo pospešeno gradnjo vetrnih elektrarn". 

"To je podobno, kot če bi Estonija ugotavljala, da zaostaja za povprečjem v pridelovanju oliv in bi iz tega sklepala, da se bo zato v Estoniji v bodoče pospešeno sadilo oljke," slikovito pojasnjujejo v AAG in poudarjajo, da bi to, kar lahko Slovenija pričakuje na področju energetike, moralo biti razvidno iz veljavnega in v državnem zboru sprejetega Energetskega koncepta Slovenije.

AAG od ministrstva zato terja pojasnila o popolnosti in utemeljenosti pobude za izgradnjo vetrnih elektrarn na Goliču. Zanima jih, kako je prišlo do izbire investitorja, zakaj je bilo izbrano podjetje E-GRUS, pa tudi, ali je pobudnik preveril finančno in izvedbeno sposobnost investitorja, kot je bilo to strojeno v primeru drugega tira. "Ali pa gre za slamnato podjetje in bo investitor kakšno tuje podjetje?" se ob tem sprašujejo v okoljevarstveni organizaciji.

BONUS VIDEO: Tiskovna konferenca, na kateri je Šuštarjeva vse očitke zanikala, se je sicer začela sproščeno, a po eni uri so živci že začeli popuščati

Med drugim sprašujejo, kakšna je vloga države pri financiranju investicije, da bo zagotovljen dobiček. Pa tudi, katere pomembne dokumente iz svoje pristojnosti v primeru vetrne elektrarne bo Mestna občina Koper dostavila ministrstvu.

Slednjega sprašujejo, na kakšen način bo projekt zaobšel varovano območje Natura 2000 in vodovarstveno območje. Ali lahko znanstveno potrdijo ali ovržejo trditev, da hrup, ki ga proizvajajo vetrne elektrarne, ne povzroča škode na zdravju ljudi? Ob tem s prstom kažejo na izkušnje iz Senožeč.

V AGG so ob tem še spomnili, da je bilo o vetrnih elektrarnah na Goliču govora že leta 2002, a je takratni minister Janez Kopač "projekt dal v arhiv." Naravovarstveniki so ga namreč v Kopru prepričali, da mora "Golič ostati golič, brez novodobnih mlinov na veter."