Namen pisma sedmerice Evropski komisiji je politične narave, saj se v kratkem pričakuje predlog Evropske komisije o novi azilni politiki, ki naj bi vključeval tudi ponovno uvedbo obveznih kvot, je pojasnil Hojs. Podpisnice, ki se jim po ministrovih navedbah lahko pridruži še kakšna članica, želijo torej vnaprej jasno povedati, da na obvezno premeščanje migrantov ne pristajajo.

Hojs je ob tem izpostavil zaskrbljenost ob reševanju migrantov, ki priplujejo na ladjah iz Afrike. "To je seveda po človeški plati povsem razumljivo, je pa to nek dejavnik, ki posledično pomeni tudi mamilo," je dejal. Če pomeni rešitev z ladje prihod na kopno v Italijo in potem premestitev, bi bila to po Hojsovih besedah za Evropo in posebej za Slovenijo katastrofa, zato se je pridružil omenjenemu pismu.

Evropska komisija bo predvidoma v prihodnjih dveh tednih predstavila nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi utrl pot iz slepe ulice, v kateri se je pred leti znašla reforma evropskega azilnega sistema, prav zaradi nasprotovanja višegrajskih držav obveznim migracijskim kvotam.

V pričakovanju novega predloga komisije je nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss v četrtek ob predstavitvi prednostnih nalog nemškega predsedstva v drugi polovici leta dejal, da si ne predstavlja novega azilnega dogovora brez neke vrste obveznega premeščanja migrantov.

Če bodo nekatere države vztrajale pri obveznih kvotah, potem novega migracijskega pakta morda ne bo, je danes dejal Hojs. Izpostavil je, da obveznemu premeščanju nasprotuje dobra tretjina članic unije.

Hojs je izpostavil tudi, da lahko Slovenija pomaga drugače: z večjo vključenostjo policije na zunanjih mejah ali dodatnim sodelovanjem v Frontexu. Ne nazadnje je Slovenija po ministrovih besedah pripravljena sodelovati tudi pri premeščanju, a zgolj na prostovoljni osnovi.

Pri tem je minister spomnil na pripravljenost Slovenije na sprejem štirih mladoletnih otrok brez spremstva iz begunskih centrov na grških otokih. Pred časom je Hojs ocenil, da bi otroci lahko prišli v Slovenijo maja. Minister je danes povedal, da velike zamude ne bo, da je bilo treba postopke medresorsko uskladiti, zlasti z ministrstvom za delo, in da ne pričakuje težav. Računa, da bo vlada prihodnji teden potrdila sklep o tem.

Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je danes dejala, da se zaveda občutljivosti vprašanja premeščanja migrantov in različnih mnenj, ter poudarila, da preučujejo možnosti, kako priti do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse. Komisarka je danes tudi znova pozvala članice, naj bodo solidarne z Malto in naj sodelujejo pri premeščanju tamkajšnjih migrantov.

Hojs je v odzivu na komisarkin poziv v povezavi z Malto jasno poudaril, da je stališče Slovenije do premeščanja negativno. Pojasnil je še, da je pred desetimi dnevi tudi malteškemu notranjemu ministru povedal, da Slovenija v tem trenutku ni pripravljena na to in da enostavno ne more prevzeti tega bremena.

Poleg pisma sedmerice se v pričakovanju predloga novega migracijskega pakta pojavljajo tudi druge pobude. Sredozemske države, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, so skupaj pozvale k solidarnosti s premeščanjem migrantov po uniji.