V javnem sektorju bo v prihodnjih dneh, pri plači za april, izplačan tudi letošnji regres za letni dopust. V skladu z dogovorom med vlado in sindikati bo ta pet odstotkov višji od minimalnega, torej 1341,61 evra. Sindikalno in vladno stran nato čakajo še pogajanja o kriterijih za delovno uspešnost.
KOLIKO BO 'KAPNILO' NA NJIHOVE RAČUNE? Regres v javnem sektorju letos višji in izplačan prej
Slovenija

Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar je na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so spregovorili o pomenu javnega sektorja in plačne reforme, spomnil, da mora biti regres po zakonu o delovnih razmerjih vsako leto izplačan do konca junija. A letos velja izjema, rok za izplačilo je zgodnejši, in sicer se mora izplačati najpozneje ob plači za april, torej maja, lahko pa tudi prej.
Za letošnje leto so predvideli tudi nekoliko višji regres. Z zakonom je namreč kot najnižje izplačilo regresa določena višina minimalne plače, regres za zaposlene v javne sektorju pa letos to višino presega za pet odstotkov, kar pomeni 1341,61 evra.
Na vprašanje, ali bodo v vseh delih javnega sektorja v roku izplačali regres ali se lahko zgodi, da ga kje ne bodo, je Pogačar odvrnil, da je slednje možno, a bi bilo to v nasprotju z zakonom in kolektivno pogodbo. Na seji sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki se srečuje z likvidnostnimi težavami, je bilo denimo konec aprila na mizi tudi vprašanje morebitne preložitve izplačila regresa.
Kot je na vprašanje v zvezi z likvidnostnimi težavami na RTVS včeraj dejal finančni minister Klemen Boštjančič, je s tem seznanjen, a ne zelo podrobno. Načeloma pa ima vsaka javna ustanova svoje vodstvo, ki je odgovorno za njeno vodenje. Težave morajo primerno reševati sami znotraj svojih proračunov. "Tudi za RTV je precej natančno znano, kakšen je njihov letni proračun in odgovornost predvsem vodstva je, da procese in stroške prilagodi prihodkom, ki jih imajo," je dodal minister. Ni pa po njegovih besedah nepomemben tudi trži del, torej tisti, ki ga ne plačuje država za svoje storitve.
"Določeni izzivi na RTV so. Ti izzivi imajo precej globoke korenine, ki izhajajo precej tudi iz preteklosti, tako da ni nobenega dvoma, da javni zavod RTV potrebuje celovito prestrukturiranje svojega poslovanja," je menil. V tem kontekstu tudi deloma vidi enega od odgovorov na likvidnostne težave zavoda. Uprava zavoda je sicer pripravila seznam varčevalnih ukrepov, o čemer naj bi na četrtkovi seji razpravljal svet RTVS.
Minister za javno upravo Franc Props se je v odgovoru na novinarsko vprašanje včeraj dotaknil dvigov cen vrtcev, kjer občine kot enega razlogov navajajo rast stroškov dela. Znova je izpostavil, da se je občinam povprečnina dvignila za 6,4 odstotka. Ob tem pa je spomnil, da je bila zaposlenim v javnem sektorju doslej izplačana prva tranša plačnega povišanja in "vsaj za ta del so zagotovo v prvem koraku občine dobile zadostno povišanje povprečnine". Kako so v nadaljevanju ravnale kot lokalna samouprava, ki je avtonomna, pa je vprašanje za občine, je še menil.
Na novinarski konferenci so znova poudarili, da po plačni reformi nihče v javnem sektorju ni dobil nižje osnovne plače. Po pozivu predsednika vlade se je sicer na ministrstvo za javno upravo obrnilo kar nekaj ljudi, ker je bilo njihovo izplačilo za mesec januar nižje kot za december preteklega leta. A so jim pojasnili, zakaj je do tega prišlo. Razlog so lahko bile obračunane nadure v decembru, delovna uspešnost iz naslova posebnega projekta, ipd. Se pa po Pogačarjevih besedah število vprašanj zdaj nekoliko zmanjšuje, pritožb je iz meseca v mesec manj.
Ob tem pa bo dialog s sindikati javnega sektorja še potekal. Po napovedih Boštjančiča, ki je tudi vodja pogajalcev na vladni strani, bo naslednji teden seja vladne pogajalske skupine in do takrat bodo sindikatom tudi poslali izhodišča za pogajanja o kriterijih za nagrajevanje delovne uspešnosti. O teh pa se bodo pogajali po posameznih plačnih stebrih.
Sicer pa je Pogačar še pojasnil, da še poteka zbiranje poročil delodajalcev javnega sektorja o prvih izplačilih plač po novem, podatki za vseh 190.000 javnih uslužbencev naj bi bili na voljo v roku enega tedna oz. 14 dni. Kar pa zadeva samo analizo učinkov reforme, so s sindikati dogovorjeni, da učinke spremljajo sproti, za analizo pa bo potrebno nekoliko dlje, saj gre za kompleksne zadeve, kjer učinkov ni mogoče ugotavljati na podlagi primerjav za dva meseca, ampak bo za to potrebno nekoliko daljše časovno obdobje.