Komisija DZ za nadzor javnih financ je na zaprti seji obravnavala potek zadnje prodaje državnih obveznic. Čeprav je minister za finance Uroš Čufer članom v zvezi s to prodajo pojasnil vse, večina članov ni bila zadovoljna z njeno izbiro in izvedbo. Zato je računskemu sodišču predlagala revizijo gospodarnosti in smotrnosti te izdaje.
Komisija DZ za revizijo zadnje prodaje državnih obveznic
Tako je po seji komisije povedal njen predsednik Andrej Vizjak (SDS), ki je obravnavo te točke želel zato, ker se mu je zadnja prodaja državnih obveznic zdela netransparentna in negospodarna. Želel je tudi, da bi bila obravnava javna, saj kot je v uvodnem delu seje, še odprtem za javnost, pojasnil Andrej Šircelj (SDS), imajo davkoplačevalci pravico vedeti, kako se razpolaga z njihovim denarjem, ker bodo plačevali obresti in glavnico z višjimi davki.
Vizjak je nato v izjavi za javnost povzel, da je minister odgovoril na vsa njihova vprašanja. "Nismo pa delili stališč oz. nas z odgovori na to, zakaj je Slovenija izpeljala takšno zadolžitev, ni prepričal," je poudaril. Zato so računskemu sodišču predlagali, naj opravi revizijo konkretnega posla z namenom, da se ugotovi vse okoliščine posla ter da poda priporočila za smiselnost in smotrnost takšnih potez za naprej.
Komisija je po njegovih besedah soglasno sprejela tudi sklep, da je višina javnega dolga države razmeroma visoka in da je zaskrbljujoča zlasti njegova struktura. Zato je vladi predlagala sprejem strukturnih reform, ki bodo peljale do razdolževanja in racionalizacije v javni porabi.
Slovenija obveznice prodala enemu samemu vlagatelju
Slovenija je sredi lanskega novembra na evrskem trgu izdala za 1,5 milijarde evrov triletnih obveznic z zahtevano donosnostjo 4,85 odstotka. Obveznice je prodala enemu samemu vlagatelju. To se je zgodilo na dan potrditve spremembe proračuna za letos, na katerega je premierka Alenka Bratušek vezala zaupnico, in slab mesec pred razkritjem ocene mednarodnih institucij o velikosti primanjkljaja slovenskega bančnega sistema.
Vizjak je v zvezi s to izdajo med drugim slišal odgovore na vprašanja, ali je šlo pri prodaji enemu kupcu za posel, povezan s privatizacijo, ali je šlo za nedovoljeno državno pomoč, zakaj so pristali na razmeroma visoko zahtevano donosnost, ki bi lahko bila ob sodelovanju več potencialnih vlagateljev nižja, zakaj niso izbrali desetletnih obveznic, zakaj se država ne zadolžuje z zaprosilom za pomoč iz evropskega mehanizma ESM, komu plačana in kolikšna je bila provizija za izpeljavo posla ter glede načrtov za nova zadolževanja.