V zadnjih dneh so se na našo redakcijo obrnili bralci, ki opozarjajo na ponavljajočo se problematiko podgan v stanovanjskih blokih na koprskem Markovcu. Spomnimo, že prejšnji teden smo poročali o šokantnem primeru, ko je stanovalka v zgodnjih jutranjih urah v svoji straniščni školjki zagledala živo podgano. Kot kaže, pa to ni osamljen primer. Neka druga stanovalka istega naselja je aprila lani v dnevni sobi svojega stanovanja, ki se nahaja v drugem nadstropju bloka, prav tako naletela na podgano. 

Kljub obisku predstavnika podjetja za deratizacijo, ki je namestil vabe na balkonu, pa meni, da deratizacija ni bila izvedena v celotnem bloku. Ko se je podgana na njenem balkonu ponovno pojavila konec septembra, je o tem obvestila Mestno občino Koper (MOK), Marjetico Koper in zdravstveni inšpektorat. Njeno vprašanje ostaja aktualno: Ali poteka nadzor skladno z zakonom ali pa upravnik ukrepa šele, ko dobi klic stanovalca in je že prepozno?

Marjetica Koper opozarja na odgovornost lastnikov in upravnikov 

Na Marjetici Koper pojasnjujejo, da so pristojni za deratizacijo javne kanalizacijske infrastrukture, ki jo izvajajo tri- do štirikrat letno, medtem ko je za priključke do stavbe in za notranje sisteme odgovoren lastnik stavbe oziroma v primeru blokov upravnik stavbe. "Do takih primerov največkrat pride zaradi neizvajanja redne deratizacije in dezinsekcije ter nepravilnega odlaganja odpadne hrane v straniščno školjko, namesto v namenske zabojnike za biološke odpadke," so zapisali.

Upravnik: Ukrepali smo takoj po prijavi dogodka

Za pojasnila smo se obrnili na upravnika stanovanjskih blokov na Kozlovičevi ulici, podjetje Habit d.o.o.. Kot navajajo, v zadnjem obdobju niso prejeli nobenih klicev oziroma prijav s strani stanovalcev, potrdili pa so, da so bili seznanjeni z dogodkom vdora podgane v kopalnico prek kanalizacijskega sistema - deratizacija je bila po zagotovilih upravnika opravljena takoj po prijavi dogodka. "Deratizacija skupnih prostorov in kanalizacijskih jaškov je bila opravljena 8. 1. 2025 in nato na klic (takoj) 22. 4. 2025 s postavitvijo vab v jašek, privezanih na vrvico. Izvajalec ob tem pripravi delovni nalog, podpisan s strani člana nadzornega odbora, in se hrani pri upravniku kot priloga računu," so pojasnili.

Dodajajo, da se preventivna deratizacija izvaja dvakrat letno, dodatno pa ob vsakem sumu na prisotnost glodavcev: "Preventivna deratizacija se izvede dvakrat letno, poleg tega pa se ob kakršnem koli sumu na prisotnost glodavcev še dodatno ukrepa. Po 35 dneh se vabe, če ni zaznane infestacije (prisotnosti glodavcev), odstranijo, saj postanejo nevarne za okolico in neciljne živali (v primeru, da se vabe ne odstranijo sledijo globe Urada za kemikalije RS)."

V teku dodatni ukrepi in obveščanje stanovalcev 

Habit priznava, da kanalizacijski priključki stavb trenutno niso mehansko zaščiteni pred vdorom glodavcev, vendar so v teku dodatni ukrepi. "Kanalizacijski priključki stavb niso mehansko zavarovani z zaščito pred vdorom glodavcev z nepovratno loputo, smo pa že naročili vgradnjo nepovratne lopute kot enega izmed ukrepov."

Zagotavljajo tudi, da bodo vse stanovalci seznanili s priporočili za ravnanje v primeru prisotnosti glodavcev. "Vse stanovalce se bo seznanilo s priporočili, kako ukrepati in ravnati v primeru prisotnosti glodavcev, ki so: hrana se ne meče v straniščno školjko, temveč v zabojnike za biološke odpadke, zapira naj se pokrov wc školjke, redno je treba prazniti smeti in skrbeti za čistočo v skupnih in zasebnih prostorih, potrebno je zatesniti odprtine, skozi katere bi lahko glodavci prišli v stanovanje (npr. ob ceveh, pod vrati ...), hrane se ne pušča hišnim ljubljenčkom čez noč, na dosegljivih mestih, o morebitni prisotnosti glodavcev se takoj obvesti upravnika stavbe."

Je kriva tudi pomanjkljiva zakonodaja? 

Kot še navajajo po dodatnem preverjanju pri pogodbenem izvajalcu, je pomembno tudi samo ravnanje stanovalcev. "Če se meče hrana v školjke, je večja verjetnost, da podgana pride po kanalizacijski cevi v školjko. Izvor glodavcev izvira pretežno iz kanalizacijskega sistema (veliko odpadne hrane pristane v kanalizacijskem sistemu, to pa je ugodno za razmnoževanje le-teh), ki je v domeni komunalnih podjetij, od koder lahko nato vdrejo v stanovanje, kot v tem primeru." 

Opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo. "Moramo povedati tudi, da RS nima dorečene zakonodaje s področja DDD dejavnosti (dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije). Kljub vsem ukrepom in dobri praksi se vedno lahko zgodi tudi tak primer vdora glodavca v stanovanje," še opozarjajo.