Mesto ima tudi zanimivo zgodovino. Ustanovljeno je bilo leta 1906 kot rudarsko naselje, v katerem so rudarili premog. Ime je dobilo po ameriškem industrialcu Johnu Munru Longyearju, ki je bil eden izmed vlagateljev v rudnik. Vendar pa se je rudnik zaprl leta 1996 in danes je glavna gospodarska dejavnost v mestu turizem.

Poleg tega, da je Longyearbyen najsevernejše naseljeno mesto na svetu, pa je tudi znano po nenavadnem zakonu, ki prepoveduje umiranje v mestu. Zakon izhaja iz dejstva, da se trupla, ki so pokopana v zemljo, ne razgradijo zaradi zmrzovanja tal. To pa lahko povzroči preživetje virusov in bakterij, ki lahko ogrozijo življenje drugih prebivalcev mesta. Čeprav se zdi ta zakon čuden, ima zelo pomembno funkcijo za zaščito zdravja in varnosti prebivalcev mesta.

Če kdo v mestu zboli za smrtno boleznijo, mora zapustiti otok in počakati na smrt drugje. Če pa nenadoma umre, bodo njegovo truplo odpeljali stran iz mesta. To pomeni, da ljudje, ki živijo v Longyearbyenu, ne morejo umreti tam, saj bi to ogrozilo varnost ostalih prebivalcev.

Ta zakon je bil uveden že leta 1950, ko so odkrili, da se, kot omenjeno, trupla, pokopana v zemljo, ne razgradijo zaradi zmrzovanja tal. Ta pojav je povezan s podnebjem in geologijo otoka Svalbard. Tla so zmrznjena skozi celotno leto, zato se organska snov, vključno s trupli, ne razgradi. 

V Longyearbyenu ni javnih pokopališč, saj bi bilo to v nasprotju s zakonom. Namesto tega so prebivalci, ki umrejo v mestu, pokopani na pokopališču na Norveškem ali pa so kremirani. Vendar pa je zaradi hladnega podnebja, tudi kremiranje trupel težko izvedljivo. Tako se pogosto uporablja metoda krioprezervacije, pri kateri se truplo zamrzne in nato prenese v drug kraj za kremiranje ali pokop.

Poleg zakona o prepovedi umiranja ima Longyearbyen še nekaj drugih posebnosti. Ena izmed njih je tudi dejstvo, da je v mestu prepovedano lovljenje polarnih medvedov. Ti medvedi so zelo pogosti na otoku Svalbard in predstavljajo nevarnost za prebivalce mesta, zato jih nadzorujejo in občasno odstranijo. Vendar pa se ti medvedi štejejo za zaščiteno vrsto, zato je njihovo lovljenje strogo prepovedano.

Kljub tem posebnostim pa Longyearbyen ponuja obiskovalcem veliko možnosti za odkrivanje lepot arktičnega sveta. Mesto je polno aktivnosti na prostem, kot so izleti na saneh, ogledi nordijskih noči in opazovanje polarnih sijev. Prav tako pa je mesto idealno za tiste, ki iščejo mir in odmaknjenost od vsakdanjega vrveža.

Čeprav se morda zdi nenavadno, da je umiranje prepovedano v Longyearbyenu, ta zakon ima pomembno funkcijo pri ohranjanju zdravja in varnosti prebivalcev mesta. To mesto je eno izmed najbolj odmaknjenih na svetu, vendar pa ponuja obiskovalcem veliko možnosti za odkrivanje arktične narave in življenja v ekstremnih pogojih.