Prihajate s Ptuja, ste učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice Glasbene šole Koper. Kaj vas je pripeljalo na Obalo, morda prav glasba?

Prišel sem 'začasno' za 1 šolsko leto kot nadomeščanje daljše bolniške odsotnosti takratnega učitelja. In zdaj ta 'začasnost' traja že 21 let.

Kako se je razvijala vaša glasbena pot? Zakaj ravno trobila, zakaj prav pozavna?

V ptujsko glasbeno šolo sem bil vpisan za harmoniko. Iz radovednosti sem vzporedno vpisal še evfonij in bil odločen, da je to prava izbira in sem želel nadaljevati na takratni SGBŠ (Srednja glasbena in baletna šola) v Mariboru. Ker pa takrat še ni bilo programa za ta inštrument, je bila edina možnost le še pozavna. V slabih dveh letih sem se moral pripraviti na sprejemne preizkuse, katere sem kasneje uspešno opravil.

Ste že od nekdaj vedeli, da se želite ukvarjati z glasbo?

Na začetku še ne. Po nekaj letih zelo aktivnega obiskovanja glasbene šole za vse tri instrumente in obiskovanja orkestrov, tako harmonikarskega kot pihalnega, pa sem vedel oziroma si želel, da bi bila glasba moj poklic.

Kakšno glasbo pa sicer radi poslušate? Morda si kdo predstavlja, da dirigenti poslušate zgolj klasično glasbo – nas lahko presenetite? Kaj pa je tisto, kar si zavrtite za vašo dušo?

Poslušam skoraj vse žanre. Edino 'merilo' je kvalitetna glasba in njena produkcija. Ko izbiram skladbe za naše koncerte pihalnega orkestra Izola, sem kar precej časa samo v teh seznamih predvajanj in takrat je v avtu le tišina. Drugače pa poslušam od zabavne, narodne, pop, etno, jazz, country, rock ... Občasno pa je na programu tudi kakšna klasična simfonija 'velikanov' klasične glasbe, ampak mora bit res primerno okolje in da sem pri volji za takšno dozo umetnosti.

Kateri so morda zmotni miti o pihalnih orkestrih?

Da je pihalni orkester le ena plehbanda, ki je glasna, razglašena in imajo na programu le koračnice. Kar pa je daleč od tega mita.

Kdaj ste se pridružili Pihalnemu orkestru Izola? Kakšni so vaši cilji in vizija delovanja orkestra?

Kot takratni učitelj na podružnici Izola sem se orkestru pridružil leta 2005. Po tragični smrti takratnega dirigenta Tomaža Bukovca pa sem leta 2007 prevzel še vodenje kot dirigent.

Trenutni cilj je izpeljati jubilejno leto, kar se da po zastavljenih ciljih. Že 22. marca nas čaka krasen koncert ob materinskem dnevu z odlično gostjo Nino Strnad, ko bomo obudili izjemne slovenske popevke. Ne bo manjkalo niti solističnih točk naših članov. Julija pripravljamo odrsko Traviato v 3 dejanjih z enajstimi najlepšimi arijami. Kar je še najbolj posebnega pri tem, poleg tega da bo opero izvajal pihalni orkester s tremi odličnimi slovenskimi opernimi pevci, je opera z veznim tekstom pripovedovalca, kar pomeni tradicionalnih 2 uri in 30 minut strnjenih v dobrih 70 minutah na odprtem prizorišču izolskega Arrigonija.

Vizija za naprej pa je kot večna želja, da se promovirajo orkestrski instrumenti in pihalni orkestri tako med mladimi kot med zrelo publiko, ki jim je ta žanr bolj kot ne eksotika.

Se v vašem orkestru lotevate tudi priredb 'modernih' skladb?

Zmeraj se trudim, da poiščem skladbe in goste, da na vsakem koncertu odigramo nekaj novega, posebnega in kar se redko izvaja. Tako smo en prvih pihalnih orkestrov, s katerim je sodeloval Pero Lovšin, skupina Ana Pupedan, ki je glasbeno-karakterno precej samosvoja, gostili smo ansambel Saša Avsenika, tudi z Boštjanom Velkavrhom smo naredili nekaj 'cover' skladb Joe Cockerja, da ne pozabim na cel album skladb Danila Kocjančiča, domačina Rudija Bučarja in še mnogo drugih. Ne manjka niti solističnih skladb naših mladih umetnikov iz vrst orkestra. Vabljeni na našo spletno stran, kjer boste lahko našli večino arhiviranih koncertov v živo.

Z vašim prihodom se je sestava orkestra precej pomladila. Kako pomembno vam je, da privabljate tudi mlajše glasbenike in kako ste se tega lotili?

Če dam plastičen primer, je podobno kot pri športu. Brez podmladka ni kasnejšega razvoja. Zato je izjemno pomembno, da je prvi stik v šolskem pihalnem orkestru prilagojen s programom ter načinom dela. Kar precej truda in napora je potrebnega tudi pri prehodu v 'velik' mestni orkester, ki deluje kot kulturno društvo. Kar pa pomeni, da tako kot učenci, dijaki, študenti in kasneje zaposleni ali upokojeni prihajajo na vaje z namenom sprostitve in po notranje zadovoljstvo po napornem tednu. To seveda pomeni precej prilagajanja s strani dirigenta v smislu iskanja ravnotežja med sproščenostjo na vajah in da so vaje produktivne in na koncu damo vse od sebe na koncertih.

Koliko članov šteje izolski pihalni orkester? Kdo je najstarejši in kdo najmlajši član oz. članica orkestra? Kako se razumejo različne generacije, kaj jih poleg ljubezni do glasbe še združuje?

Število članov je odvisno od sezone do sezone. Povprečno nas je med 42 in 48. Študentske, športne, šolske,  družinske ali službene obveznosti so en od razlogov, da je občasno kakšen član na 'pavzi' za kakšno krajše obdobje. Nekateri pa se tudi odločijo, da zaključijo iz osebnih ali zdravstvenih razlogov.

Naš najstarejši član šteje 78 let, najmlajši pa 11 let. Razen tega, da je različno razumevanje in pogled na dan izziv v orkestru, pa je izjemno spoštovanje obojestransko.

Kateri so večji uspehi izolskega pihalnega orkestra?

V preteklosti smo se pogosto udeleževali raznih mednarodnih ter državnih tekmovanj, kjer smo dosegali tako povprečne rezultate kot tudi absolutne 1. nagrade. V zadnjem obdobju pa si štejem kot največji uspeh, da je jedro orkestra podobno eni veliki družini, ki kljub različnih osebnosti posameznikov uspemo ustvarjati in uživati na vajah ter kasneje ponosno odigrati koncerte.

Letno pripravite več koncertov, če se ne motim tri, na vsakem od teh pa je repertoar drugačen. Zakaj vam je pomembno, da se pesmi ne ponavljajo in da obiskovalcem vedno ponudite nekaj novega?

Res je. Že tradicionalno pripravimo marčevski koncert, letni v prvem vikendu v juliju ter decembrskega zadnjo soboto pred božičem. Skoraj vsako leto tudi z domačim Lions klubom Izola zakuhamo kakšen dobrodelni projekt. Kar pomeni na vsakem koncertu 12 novih skladb + dodatek. Kot sem že prej omenil, mi je pomembno, da tako članom orkestra kot našim obiskovalcem koncertov prikažem raznolikost in pestrost repertoarja za pihalne orkestre. Občasno moram prilagoditi program trenutni zasedbi stalnih članov, tudi kakšne obletnice ali skladateljev, skupin ali izjemnemu talentu v orkestru, tudi to pripomore k izbiri programa.

To pa, predvidevam, zahteva veliko truda in energije tako z vaše strani kot s strani članov orkestra?

Vedno nov program je tudi vzrok za vzdrževanje kondicije orkestra in da nam nikoli ne postane dolgčas pri preigravanju vedno enakih skladb. Seveda je to kar velik izziv zame, da izberem primeren program, katerega lahko pripravimo v relativno kratkem času in tudi članom je to svojevrsten izziv.

S katerimi večjimi imeni je pihalni orkester že sodeloval? Se spogledujete tudi z različnimi glasbenimi žanri?

Teh izjemnih imen se je v vseh letih nabralo kar precej. Če izpostavim samo goste v zadnjih 10 letih, je tudi prikazana raznovrstnost žanrov:

Rudi Bučar, Marina Martensson, Lana Hrvatin, Drago Mislej – Mef, Enzo Hrovatin, Omar Naber, Lea Sirk, Anika Horvat, Trio tenorjev, zbor Brnistra, Kvatropirci, Kompanija Izolana, Slavko Ivančić, ansambel Saša Avsenika, Matjaž Jelen, Lara Baruca, Tinkara Kovač, Tulio Furlanič, Damiano Roi, Prizma, Oktet Aljaž, Boštjan Velkavrh, Žiga Rustja, Pero Lovšin, Tilen Artač, Turn on Irish, Ana Pupedan, Zoran Predin ter Maja Gal Štromar. Nepozabna so tudi sodelovanja z okoliškimi pihalnimi orkestri ter gostovanja pri sosedih v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji, na Češkem, Madžarskem …

Kaj posebnega pripravljate v letošnjem jubilejnem letu? Kdo se vam bo na teh dogodkih pridružil na odru?

V marcu bo naša gostja Nina Strnad, julija bodo gostje tri velika imena slovenske operne scene, decembra pa bo sobotna matineja, kjer bodo lahko najmlajši s starši rajali na miklavževanju z zaenkrat skritim gostom. Vabljeni, da nas spremljate na naši spletni strani ter na družabnem omrežju, kjer so objavljeni arhivski video, foto utrinki in napovedi naših prihodnjih projektov. Zbornik ob 150. obletnici lahko najdete na naši spletni strani, kjer je prerez zadnjih 10 let našega delovanja.