Slovenija brez glasovalnih pravic v ECB

Eden glavnih očitkov Goloba je, da Slovenija v Svetu Evropske centralne banke (ECB) že več mesecev nima glasovalnih pravic pri odločitvah o denarni politiki. To se je zgodilo, ker predsednica republike še ni poslala predloga za imenovanje guvernerja Banke Slovenije v državni zbor. Vodenje centralne banke trenutno začasno opravlja Primož Dolenc, ki pa pri ključnih odločitvah ECB nima pravice glasovanja.

Golob je poudaril, da je to posebej problematično v trenutku, ko Evropa zaradi spremenjenih varnostnih razmer hitri v povečanje obrambnih izdatkov. "Zato, ker predsednica ne opravlja svoje naloge, je Slovenija brez predstavnika ravno tam, kjer se odloča o obrambnih izdatkih. Ali se vam to zdi državotvorno? Meni ne čisto," je bil kritičen premier.

Spor glede guvernerke Banke Slovenije in varuha človekovih pravic

V ozadju kadrovskega zapleta je tudi vprašanje politične trgovine. Predsednica Pirc Musar je želela za varuhinjo človekovih pravic predlagati Katarino Bervar Sternad, vendar ni uspela zagotoviti zadostne podpore v državnem zboru. Koalicija je sicer podprla njeno kandidatko, a brez glasov opozicije NSi ta ni mogla biti izvoljena.

Po drugi strani ima kandidatka za guvernerko Banke Slovenije, državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, že dlje časa zagotovljeno podporo koalicije, kar pomeni, da bi imela potrebnih 46 glasov za izvolitev. Vendar predsednica kljub temu ni vložila njenega predloga v državni zbor. Po navedbah virov naj bi Pirc Musar želela zagotovilo, da bo koalicija pomagala pridobiti podporo tudi za Bervar Sternad, a do dogovora ni prišlo.

Golob je jasno povedal, da dodatno usklajevanje glede Jazbečeve ni potrebno. "Predsednica mora opraviti svojo nalogo in predlagati kandidate, tudi če niso vsi njeni predlogi uspešni," je dejal.

Srečanje premierja in predsednice – vprašanje, ali bo do njega sploh prišlo

Golob in Pirc Musar naj bi se danes sestala tudi zaradi vprašanja guvernerja Banke Slovenije. Vendar je premier v intervjuju za N1 namignil, da po njegovem mnenju dodatni pogovori niso potrebni, saj je koalicija že jasno izrazila svojo podporo Jazbečevi. Tako ni povsem jasno, ali bo do srečanja dejansko prišlo.

Golob zagovarja dvig obrambnih izdatkov

V intervjuju je predsednik vlade prav tako podrobneje pojasnil svojo napoved, da bo Slovenija izdatke za obrambo povečala na dva odstotka BDP še pred letom 2030. Dodatno financiranje obrambnega sektorja bi pomenilo približno 320 milijonov evrov več letnih izdatkov. Premier je razkril, da razmišlja tudi o možnosti hitrejšega povečanja sredstev za obrambo.

Koalicijski partnerji zdaj pričakujejo jasen odgovor, kje bo vlada našla dodatna sredstva in kako natančno bodo porabljena. Golob zagotavlja, da do rezov v socialne pravice ne bo prišlo, a vprašanje ostaja, koliko dodatnega denarja bo dejansko namenjenega Slovenski vojski in koliko drugim vidikom varnosti in odpornosti države.

Napetosti med Golobom in Pirc Musar segajo dlje v preteklost

Odnos med predsednico in premierjem je bil napet že pred tokratnim kadrovskim sporom. Med razlogi za zaostritev odnosov je bilo tudi imenovanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar za svetovalko predsednice republike. Bobnar je namreč premierja obtožila političnega vmešavanja v delo policije, kar je vodilo do njenega odhoda z ministrske funkcije.

Poleg tega je predsednica republike v intervjuju za N1 januarja lani izjavila, da bi moral Golob odstopiti, če bi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila kršitev njegove integritete. Ta izjava je bila v premierjevem kabinetu razumljena kot napad nanj, v Gibanju Svoboda pa so jo označili kot neprimeren politični pritisk na pravosodne postopke.

Razhajanja so se pojavila tudi ob imenovanju Samuela Žbogarja za vodjo slovenske posebne misije za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Premier naj bi bil nezadovoljen, ker predsednica ni bila predhodno obveščena o tej odločitvi. Dodatno napetost je povzročilo tudi predsedničino vabilo kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, ki ni bilo usklajeno z vlado.

Zaradi vseh teh nesoglasij so bila za dlje časa celo prekinjena redna mesečna srečanja med predsednico in premierjem.