Kot smo poročali, je v Splošni bolnišnici Izola v nedeljo zvečer umrl moški, ki so ga po potrjeni terminalni diagnozi pred dnevi odpustili iz bolnišnice v koprski samski dom. Javnost je tragična usoda neozdravljivo bolnega človeka zelo pretresla, še posebno spričo dejstva, da sta bili tako bolnišnica kot socialna služba obveščeni, da nima svojcev in urejenih osnovnih razmer za nego, a je bil kljub temu odpuščen iz bolnišnice v "domačo oskrbo". 

V nekaj dneh po odpustu se je njegovo stanje dramatično poslabšalo. Prepeljan je bil z rešilcem v bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl. Prizadevanja, da bi mu po odpustu iz SB Izola našli primerno namestitev, niso bila uspešna, saj ustrezne paliativne oskrbe v bolnišnici ali domu za ostarele zanj niso uspeli zagotoviti. Kot je pojasnila direktorica CSD Tjaša Rodman, so krizne namestitve zakonsko določene, vendar "v praksi niso dostopne oziroma se še ne izvajajo".

Radivoj Nardin, direktor Splošna bolnišnica Izola

Po dneh molka smo prejeli tudi odgovore direktorja SB Izola Radivoja Nardina. Na vsa vprašanja Regionala je Nardin odgovoril z enakim standardiziranim odgovorom: "Podatki iz zdravstvene dokumentacije pacienta niso informacija javnega značaja." 

Da bi bila javnost obveščena, kakšen je način komuniciranja o javno pomembni vprašanjih, navajamo v celoti vprašanja, ki smo jih zastavili Nardinu, in odgovore, ko smo jih prejeli. 

Dobili smo informacijo, da naj bi bil terminalno bolni, okoli 60. let star moški odpuščen iz bolnišnice, čeprav je bilo po izvidih jasno, da je paliativni bolnik in da so bili v bolnišnici obveščeni, da nima urejenih pogojev za bivanje ter nikogar, ki bi skrbel zanj? Ali lahko to potrdite?  

Odgovor: Podatki iz zdravstvene dokumentacije pacienta niso informacija javnega značaja. 

Ali je bil ob odpustu aktiviran paliativni tim in katere zdravstvene ali socialne storitve so bile zanj dejansko organizirane? Prosimo za konkretne podatke (kdaj, kdo, kakšne storitve). 

Odgovor: Podatki iz zdravstvene dokumentacije pacienta niso informacija javnega značaja. 

Kdo je podpisal odpust in na kateri strokovni podlagi je bilo odločeno, da nadaljnja hospitalizacija ni potrebna, čeprav gre za osebo v terminalni fazi bolezni brez urejenega bivališča in nege? 

Odgovor: Podatki iz medicinske dokumentacije pacienta niso informacija javnega značaja. 

Ali je bolnišnica preverila, kam je bolnik odpuščen in ali je bil prostor, kamor je bil poslan, primeren za paliativno oskrbo? Če ne — zakaj ne? 

Odgovor: Podatki iz medicinske dokumentacije pacienta niso informacija javnega značaja. 

Ali gre za osamljen primer ali v bolnišnici Izola obstaja praksa odpustov hudo bolnih bolnikov v neustrezne socialne razmere? Prosimo za pojasnilo 

Odgovor: Podatki iz medicinske dokumentacije in druge dokumentacije pacientov niso informacija javnega značaja. 

Ali SB Izola sodeluje s Centrom za socialno delo pri nujnih primerih, kot je paliativna oskrba? Kako poteka ta koordinacija in ali je v tem primeru odpovedala? 

Odgovor: 1. SB Izola sodeluje s CSD-ji na različnih področjih, za katere so CSD pooblaščen. 2. Podatki iz medicinske dokumentacije in druge dokumentacije pacientov niso informacija javnega značaja. 

Zakaj je obnašanje direktorja SB Izola nesprejemljivo? 

Direktor javne bolnišnice je odgovoren za delovanje institucije, ki deluje z javnimi sredstvi. Zavrnitev kakršnihkoli pojasnil o sistemskih vprašanjih je zanikanje te odgovornosti. Gre za vprašanja, ki presegajo varstvo osebnih podatkov posameznega pacienta. Varstvo osebnih podatkov pacientov je eno od temeljnih načel zdravstvenega varstva, vendar ga ni mogoče uporabiti kot ščit pred odgovornostjo za sistemske napake. 

Medtem ko je varstvo pacientovih osebnih podatkov seveda pomembno, gre v tem primeru za vprašanja sistemskega značaja: ali so bili upoštevani protokoli za odpust terminalnih bolnikov, ali je bolnišnica preverila pogoje, v katere odpušča umirajočega človeka, in ali gre pri tem za ustaljeno prakso. Ta vprašanja ne zahtevajo razkritja občutljivih osebnih podatkov, temveč pojasnila o postopkih in sistemskih rešitvah. 

Direktor bi lahko pojasnil postopke in sistemske rešitve, ne da bi pri tem razkril kakršne koli osebne podatke pacienta.  Odgovor "Podatki iz zdravstvene dokumentacije pacienta niso informacija javnega značaja" na vsa vprašanja – tudi na tista, ki zahtevajo pojasnila o sistemih in protokolih – kaže na izogibanje transparentnosti. Brez tega ni možna javna razprava o sistemskih problemih v zdravstvu. Prav primer nesrečnega moškega je pokazal na sistemske pomanjkljivosti - zavrnitev direktorja, da bi sodeloval v tej razpravi, onemogoča iskanje rešitev. 

Ljudje, ki so skrbeli za umirajočega moškega, so pokazali več človečnosti kot institucije, ki bi mu morale pomagati. Ti posamezniki imajo pravico do pojasnil, zakaj je sistem odpovedal, zakaj njihov prijatelj ni dobil pomoči, ki bi jo potreboval.

In nenazadnje - molk direktorja je tudi nespoštljiv do spomina na umrlega človeka. Kot je dejal en od sokrajanov, ki so ga poznali: "Upamo, da ne čaka v bodoče še koga kaj takega." To upanje se lahko uresniči le, če se institucije odprejo, prevzamejo odgovornost in aktivno delajo na izboljšavah sistema. Žal Nardin ni pokazal pripravljenosti za to.