Preiskovalci pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode, od tega so za 70 milijonov evrov nepravilnosti že podali ovadbe. "Bliža se trenutek, ko bomo izvedeli, koliko denarja bomo namenili bankam, zlasti državnim, zaradi luknje, ki je nastala zaradi napak in morebitnih kaznivih dejanj," je dejal Virant.

V bankah se je intenzivno preiskovanje začelo leta 2011 s preiskavo nepravilnosti v Hypo banki, jeseni lani pa se je preselilo tudi v NLB, NKBM in Gorenjsko banko, pozneje pa še v Factor banko in Probanko.

Preiskovalci po ministrovih besedah večkrat poudarjajo, kako je za uspešno preiskavo pomembno sodelovanje vodstev bank. Kot primer dobre prakse je Virant izpostavil Hypo banko, slabše pa so izkušnje preiskovalcev z NLB. Vodstvo te banke se je namreč postavilo na stališče, da obstajajo zakonski zadržki za predajo dokumentacije, češ da gre za bančno trajnost. Dokumentacije niso želeli izročiti niti po tem, ko je sodišče potrdilo, da policija zanjo ne potrebuje posebne odredbe.

V NLB so trmasti

Zato bo Virant predlagal spremembo 215. člena zakona o bančništvu, po kateri izjema bančne tajnosti ne bi veljala, če bi šlo za izročanje dokumentacije policiji, tožilstvu in sodišču. Napovedal je, da bo predlagal tudi spremembe zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Ravnanje največje slovenske banke je, kot je ocenil vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, nesprejemljivo, saj je banka sama podala več naznanil o kaznivih dejanjih, ki pa jih ni utemeljila in podprla z dokazi. Po naznanilih NLB naj bi bila banka oškodovana za približno 320 milijonov evrov, vendar ni jasno, ali so bili krediti vsaj deloma poplačani in za kakšna zavarovanja gre.no dokumentacijo, zaradi želje po hitrejšem procesu predaje ustreznih dokaznih gradiv pa ves čas preučujejo zakonske določbe.

Objavo podatkov o obsegu nepravilnosti v bančnem sistemu je komentiral tudi finančni minister Uroš Čufer. O številkah ni želel govoriti, je pa zatrdil, da so te nepravilnosti nedvomno vplivale tudi na bančno luknjo. Glede na to, da se bodo za sanacijo bank porabila davkoplačevalska sredstva, je treba po Čuferjevih besedah jasno ugotoviti odgovornost za nastale razmere.