Kot je povedala bralka, je bil na hodniku urgence možakar, ki je prosil, ali mu lahko kdo pomaga do stranišča, vendar naj nihče ne bi imel časa. Dejali naj bi mu, naj potrebo opravi v plenico. On pa naj bi odgovoril, da tega še nikoli ni storil. Hčerka, ki naj bi čakala na hodniku skupaj z očetom, naj bi temu proti jutru dejala, da mora domov, zato naj bi na list papirja zapisala očetove kontaktne podatke in podatke družinskih članov. Sicer naj bi bili zaposleni na urgenci prijazni, prav tako prostovoljka, ki je ljudem ponujala vodo in pomagala. A kot je zaključila bralka za portal, je očitno, da sistem ne deluje.

Kot so za N1 povedali v UKC Ljubljana, naj bi imeli prejšnji teden po velikonočnih praznikih več pacientov. V torek in sredo po 90 dnevno, v četrtek 82. Nočno ekipo naj bi vsak dan čakalo med 30 in 40 pacientov.

Vendar naj bi bil povečan obisk le v manjši meri vzrok za dolgo čakanje, večji problem naj bi bilo kopičenje bolnikov, za katere ni prostora v bolnišnici, s katerimi se ukvarjajo ekipe internistične prve pomoči, kar naj bi upočasnilo delo. Za to pa naj bi bilo krivo to, da nekatere druge ravni zdravstva ne delujejo optimalno, kar pa naj ne bi bil problem samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi in svetu.

Zaradi mnogih, ki imajo družinskega zdravnika, pa do njega ne morejo ravno takrat, ko ga potrebujejo, naj bi urgence vse bolj postajale največji nosilec primarnega zdravstva. Na urgenco naj bi družinski zdravniki pošiljali paciente, ker ni hitrih poti do mnenja specialistov. Ljudje z družbenega obrobja pa naj bi bili popolnoma odvisni od delovanja urgenc.

Ljudje, ki zaradi dolgih čakalnih vrst ne pridejo do specialistov in diagnostike, so ob poslabšanju zdravstvenega stanja napoteni na urgenco. In ko so bolnišnice polne, naj bi urgence skrbele tudi za veliko število ljudi, ki potrebujejo hospitalizacijo. Ti ljudje zasedejo vozičke in hodnike urgence in otežkočajo njeno delovanje. Na urgenci naj bi reševali situacije, ki bi jih moral reševati družinski zdravnik ali specialist.

V življenjsko ogrožajočem stanju naj bi bila približno tretjina ljudi, ki pridejo na urgenco. Tretjina naj bi bila takih, ki potrebuje specialista, a ga zaradi dolgih čakalnih vrst ne dobijo pravočasno, tretjini pa bi lahko pomagal osebni zdravnik. Vendar naj bi bilo ljudi brez osebnega zdravnika vse več. Konec februarja letos naj bi bilo brez osebnega zdravnika skoraj 150.000 ljudi. V mariborskem UKC so še pred nekaj leti letno obravnavali na enoti za hitre preglede 37.000 ljudi letno, lani 60.000.

Veliko ljudi s hodnika UKC Ljubljana naj bi po dveh ali treh dneh odpustili domov, saj se jim stanje izboljša. Ves čas, ko ležijo na hodniku, naj bi potekala diagnostika in zdravljenje in vse to delo opravijo ekipe, ki so sicer namenjene urgentnim primerom.

V UKC Ljubljana naj bi problem rešilo dodatnih 200 postelj, da bi lahko premestili ljudi s hodnikov na oddelke. Vendar pa ni dovolj medicinskih sester, ki bi zanje skrbele. Na interni kliniki UKC Ljubljana se je v zadnjih nekaj letih število postelj zmanjšalo za več kot 80 –, za to naj bi bili krivi odhodi medicinskih sester in obnovitvena dela. Vpliv naj bi imelo tudi krčenje programov drugod po državi.

Vse to pa naj bi imelo svojo ceno in pomemben vpliv predvsem pri starejših bolnikih. Pri kritično bolnih naj bi se povečala smrtnost, čas obravnave na intenzivnem oddelku se podaljša, povečala naj bi se pogostost napak. V Slovenskem zdravniškem društvu so opozorili, da se je v petih letih število obravnav v enotah za hitre preglede, v enotah za bolezni in za poškodbe podvojilo. Lani je urgence obiskalo 1,2 milijona ljudi.