Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard. Krovni obseg sklada sicer ostaja enak kot v majskem predlogu Evropske komisije, a razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili se je občutno spremenilo. Sprva sta bili namreč za nepovratna sredstva namenjeni dve tretjini, tretjina pa za posojila.

To je kompromis z varčno četverico - Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in Švedsko, ki je ob podpori Finske zahtevala, da se obseg nepovratnih sredstev čim bolj oklesti. Četverica je dobila tudi radodarne rabate, ki bodo verjetno še visok kamen spotike.

Povečala so se sredstva za temeljni del tega sklada, instrument za okrevanje in odpornost, ki je poznan po angleški okrajšavi RRF, v okviru katerega so predvidene nacionalne ovojnice. A v glavnem se je povečal delež, namenjen za posojila. Po predlogu komisije je bilo zanj predvidenih 560 milijard evrov, od tega 310 za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila, zdaj pa je predvidenih 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde za nepovratna sredstva in 360 milijard za posojila.

Za vse preostale instrumente, za katere so predvidene nacionalne ovojnice: novi kohezijski instrument ReactEU ter okrepljena sklad za pravičen zeleni prehod in sklad za razvoj podeželja, so se sredstva glede na majski predlog komisije zmanjšala. Za novi kohezijski instrument ReactEU so se zmanjšala s 55 milijard na 47,5 milijarde evrov. Sredstva za sklad za pravičen prehod so se znižala s 30 milijard na deset, sredstva za sklad za razvoj podeželja pa razpolovila na 7,5 milijarde evrov.

Eno od ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih je bil način izračunavanja nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost. Komisija je predlagala, naj ključ temelji na podatkih o brezposelnosti v obdobju 2015-2019. Ta predlog je sprožil ostre kritike, ker da ne upošteva posledic pandemije. Michel zato predlaga nov ključ: 70 odstotkov sredstev bo dodeljenih v letih 2021 in 2022 na podlagi merila komisije s poudarkom na brezposelnosti, preostalih 30 odstotkov pa do konca leta 2023 na podlagi padca BDP v obdobju 2020 in 2021.

Pomembna točka pogajanj je bilo tudi vprašanje upravljanja sredstev iz instrumenta za okrevanje, saj je nizozemski premier Mark Rutte v primeru nespoštovanja reformnih in proračunskih priporočil zahteval možnost veta na izplačilo teh sredstev.

Članice bodo morale pripraviti nacionalne načrte za okrevanje, v katerih bodo podrobno opredelile porabo sredstev, pri čemer morajo upoštevati evropska reformna, proračunska in naložbena priporočila. Članice morajo nacionalne načrte potrditi s kvalificirano večino na podlagi predloga komisije, sicer pa je bilo predvideno, da o dejanskem izplačilu sredstev odloči komisija ob upoštevanju mnenja članic. To za Rutteja ni bilo dovolj. Zahteval je soglasje. Problem poskuša Michel rešiti s posebno "zasilno zavoro". Če bo neka članica menila, da obstajajo prevelika odstopanja od reform, bo lahko zahtevala napotitev zadeve na vrh EU, ki pa odločitve vselej sprejema s konsenzom.

Michel ohranja podnebno pogojevanje. 30 odstotkov vseh sredstev iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji bo treba nameniti za uresničevanje zelenih ciljev. Pogoj bo tudi zavezanost cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, h kateremu Poljska še ni pristopila.

Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji, sicer poleg 750-milijardnega sklada za okrevanje, ki je bil te dni v središču pozornosti, vključuje tudi prihodnji sedemletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov. Michel torej ohranja krovni obseg, ki ga je predlagal v prvem predlogu, predstavljenem pred vrhom. Komisija je sicer predlagala nekoliko več - 1100 milijard evrov.

Novi predlog vključuje tudi tradicionalne bonbončke, ki jih članice dobijo v okviru večletnega proračuna v končnici pogajanj, da se na koncu zagotovi zadovoljstvo vseh.

Kolikšen delež pogače Sloveniji?

Za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, je iz strukturnih skladov predvidenih 300 milijonov evrov za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest. V vmesnem osnutku je bila ta številka nižja, 240 milijonov.

Michel v novem predlogu tudi ohranja sporno povezavo med spoštovanjem načela vladavine prava in proračunom. Ohranja predlog, naj članice o sankcijah zaradi nespoštovanja načela vladavine prava odločajo s kvalificirano večino, medtem ko Madžarska želi možnost veta na odločitev, torej odločanje s soglasjem.