Prof. dr. Mitja Ruzzier

V preteklosti ste zelo pozitivno komentirali stanje na področju podjetniškega dogajanja v Sloveniji, prihodnost našega gospodarstva ste videli v mednarodno konkurenčnih podjetjih, usmerjenih v inovativnost. Se je v času epidemije kaj spremenilo? Kam gredo podjetniški trendi?

Vsekakor! Tudi v teh kriznih časih se ni veliko spremenilo. V najhujših trenutkih so sicer določene stvari nekoliko obstale, se upočasnile, a tudi to ne za vse. Izredne razmere so na površje naplavile podjetja, ki imajo "rešitve", produkte oziroma storitve, ki so v novih razmerah potrebne oziroma zaželene. Skupni imenovalec "zmagovalcev" je povezava z digitalizacijo in po mojem mnenju bo tako tudi v prihodnje, ne glede na krizo. Digitalizacija je odigrala ključno vlogo v zdravstvenih storitvah, zabavi, komunikaciji, delu (od doma), nakupovanju... in tovrstna podjetja so celo bliskovito zrastla. Nekateri so se bili sposobni tudi zelo hitro prestrukturirati, ker so imeli ustrezne kompetence, proizvodne resurse in klasičnih proizvodnih programov niso mogli realizirati, zaznali pa so tržno potrebo. To so bile določene priložnosti, ki so pa imele tudi omejeno časovno okno. Tak primer je proizvodnja zaščitne opreme (šilti, maske, zaščite prodajnih pultov...). Niso pa edini. Ljudje so tudi spremenili način preživljanja prostega časa in "sprejemanja vsebin". Več je kolesarjenja, planinarjenja, vodnih športov, navtike, manj je druženja v zaprtih prostorih, manj je množičnih prireditev, koncertov. To so trenutni trendi. V teh industrijah pa je veliko igralcev, nekateri bodo zmagovalni, drugi se bodo prilagodili, tretji zaprli. Za rast in doseganje ekonomije obsega pa je potrebna mednarodna prisotnost.

Na katerih področjih je po vašem mnenju v Sloveniji največ podjetniških priložnostih?

Slovenija ima zelo dobra znanja na kar nekaj področij, kot so področja bazičnih tehnologij, IKT, programiranja. Nekoliko smo nespretni pri njihovi aplikaciji in pri komercializaciji naših idej. Tukaj bo treba iskati ustrezna predvsem mednarodna partnerstva, pri čemer lahko odigra pomembno vlogo tudi država. Turizem je sicer lep, biti butična turistična destinacija se sliši dobro, a na tem bomo težko gradili mednarodno konkurenčnost in nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Menim, da se vse premalo gradi na dinamičnih, hitro rastočih podjetjih, ki so svoje rešitve tržno že validirala, preverila svoj poslovni model in so v fazah hitre rasti. Teh žal ni veliko, imajo po veliko potenciala za hitro rast.

Bi lahko našteli nekaj primerov dobrih praks v zadnjem času, sploh primerov inovativnosti v času krize, ki so vas navdušila kot strokovnjaka?

Šel bom na bolj mikro raven, ki je večini lažje razumljiva in tudi bolj dosegljiva. V okviru projekta Nuvolak2, ki se je zaključil junija meseca, smo namreč analizirali in popisali veliko inovativnih marketinških praks. Posebej me je navdušil primer majhnega slovenskega podjetnika, ki je izposojal gorska kolesa, podjetje pa je pričel kot navdušen in zelo spreten kolesar. Kriza mu je prekrižala načrte, v trenutku je vse obstalo. Podjetnik se je ob pomoči podjetniškega mentorja - predstavnika enega od partnerjev projekta Nuvolak2 - odločil popolnoma spremeniti svoj poslovni model. Trgu je ponudil inštrukcije kolesarjenja in nasvete preko plačniškega youtube kanala in v času krize celo uspel prihodke približati tistim pred krizo, z možnostjo mnogo hitrejše širitve. Sedaj bo imel popolnoma nov vir prihodkov, ki ga bo lahko dopolnjeval s prvotnim iz naslova izposoje koles. Takih primerov je več, veliko zgodb sem slišal tudi na področju gostinstva, dostave hrane ipd.

Verjetno pa je v teh časih tudi marsikateri načrt onemogočen ali vsaj prestavljen za nekaj časa. Se morda v teh časih zdi podjetništvo preveč tvegano oziroma so časi nenaklonjeni večjim podjetniškim prodorom ? Nekateri sicer menijo, da je vedno priložnost za dobro idejo.

Priložnosti so vedno, vsaka kriza pa jih ponuja še več. Odpre se nov horizont priložnosti. Nepopisan list, na katerem se zgodbe pričnejo pisati od začetka. Mnogo jih seveda na tej poti odpade, a to je del podjetništva.

Podjetništvo, biti podjetnik je bilo nekaj časa zelo popularno zlasti med mladimi, ki šele začenjajo svojo pot. Je naklonjenost mladih takšni zaposlitveni možnosti še velika?

Naklonjenost podjetništvu niha, kar je delno povezano tudi s stanjem gospodarstva. Ko gre gospodarstvu dobro, se za podjetništvo odloča manj mladih ljudi, ker se raje odločajo za službe, ki so varne, udobne. Nasprotno pa ko gre gospodarstvo slabše, se za podjetništvo mnogo mladih (in starejših) odloča tudi iz nuje. Ker nimajo druge izbire, se odločijo tudi za težjo, a takrat edino pot. Naklonjenost podjetništvu narekujejo tudi drugi dejavniki, kot so občasni tehnološki "valovi" (npr. kriptomanija, ICO zgodbe), možnosti financiranja (Kickstarter, Indigogo...), percepcije med mladimi, ki jih gradijo tudi mediji ("biti kul in imeti svoj startup"). Rekel bi, da smo trenutno nekako v obdobju sprejemanja realnosti, nekakšne streznitve po vrhuncu navdušenja nad ustanavljanjem startupov. Streznitev namreč izhaja iz spoznanja, da za vsakim uspehom stoji trdo delo in tveganje. Veliko jih zapravi denar (sploh iz subvencij) in kmalu podjetje zapre. A kljub temu mnogo teh mladih s seboj odnese dragocene izkušnje, ki jih lahko uporabijo tako v službi kot pri novih podjetniških podvigih. Tudi če uspe mlad podjetnik samo zase zaslužiti plačo, je to velik uspeh! Nekaterim pa celo uspejo preboji.

Kako lahko Fakulteta za management pomagata mladim pri odločitvi za samostojno podjetniško pot?

To je eden naših glavnih ciljev. V okviru podjetniških predmetov, različnih dogodkov, gostov, s predstavitvami dobrih praks in z različnimi drugimi aktivnosti jih poskušamo najprej navdihniti, da si tega zaželijo. Nato jih poskušamo opolnomočiti s potrebnimi znanji, da se bodo lahko izognili nepotrebnim začetniškim napakam, ter nenazadnje tudi povezati z drugimi akterji podjetniškega ekosistema, da bodo lahko tudi kasneje našli ustrezen nasvet.

Ste tudi vodja projekta NUVOLAK2, v okviru katerega poteka Festival inovativnosti FestINNO, ki se poteguje za evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva. S čem je po vašem mnenju FestINNo prepričal žirijo, ki je ocenjevala tovrstne projekte? Kaj prinaša v slovenski prostor?

Prireditev, sicer na začetku pod drugim imenom, organiziramo neprekinjeno že enajst let in vsako leto ponudimo kaj svežega. Nenehno inoviramo koncept in vsebine. Podatki o prireditvi govorijo sami zase. Lahko rečemo, da je pobuda festivala inovativnosti – festINNO v vseh teh letih uspela ozavestiti o pomenu podjetništva, spodbuditi sodelovanje in povezovanje, prikazati dobre prakse in s konkretnimi vsebinami, nagovori in zgledi spodbuditi podjetniški duh več kot 3000 različnim posameznikom iz različnih ciljnih skupin – tako mladim, startup podjetnikom, zainteresirani javnosti, drugim mikro, malim in srednjim podjetjem, in sicer s pomočjo različnih deležnikov podjetniškega ekosistema: fakultetami, podpornimi institucijami podjetništva, raznimi organizacijami in podjetji. To pa smo naredili z več kot 116 različnimi diskusijami, tekmovanji, predavanji, okroglimi mizami, pogovori in delavnicami, deloma tudi v italijanskem in angleškem jeziku.