Novica o smrti je eno najtežjih sporočil, ki jih moramo predati osebi, ki je bila pokojniku blizu. Takšno sporočanje velja za eno najtežjih tudi v policijskih vrstah – "nič ni hujšega, kot biti v dežurni patrulji, ki mora oditi na vrata, pozvoniti in svojcem sporočiti smrt, toliko huje, ko gre za otroka," zna povedati marsikateri policist. Samomori pri tem niso izvzeti.

Na območju koprske policijske uprave so do konca avgusta policisti obravnavali 12 samomorov (deset moških, dve ženski). V celem lanskem letu se jih je zgodilo 21 (18 moških, tri ženske), v letu 2019 pa so zabeležili kar 28 samomorov (24 moških, štiri ženske).

Obalno-kraška regija manj obremenjena s samomori

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) glede števila samomorov v Obalno-kraški regiji beležijo nekoliko drugačne podatke. Po njihovih podatkih se je lani zgodilo 14 samomorov, v letu 2019 pa 24. Količnik smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je v letu 2020 znašal 11,98 in to je precej pod slovenskim povprečjem. "Obalno-kraška regija spada med regije, ki so v Sloveniji manj obremenjene s samomorom," še pravijo na NIJZ.

Podatek, ki je skupen tako policijski evidenci kot evidenci NIJZ, pa je, da se za končanje življenja odloči dve tretjini moških in tretjina žensk. 

Tveganje za samomor s starostjo narašča, še izpostavljajo pri NIJZ: "Zato imajo višje starostne skupine najvišji samomorilni količnik. Gledano absolutno pa se največ samomorov zgodi v starostni skupini med 30. in 65. letom."

NIJZ: Žalujoči bližnji po samomoru posebej ogrožena skupina

Letošnji mednarodni dan samomorov, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji. Vsak samomor tako ali drugače prizadene veliko število ljudi, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim blizu, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih navedbah so žalujoči po samomoru bližnjega še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

"V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji že tretje leto zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljo, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem, in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili," so navedli na NIJZ. V ta namen bo danes z rumeno oranžnimi barvami osvetljen tudi Ljubljanski grad.

Letos bo z namenom ozaveščanja o duševnem zdravju s ciljem preprečevanja samomorov potekala že tretja dobrodelna kolesarska akcija Kilometri za življenje, so napovedali na NIJZ. Akcija se bo začela danes in bo trajala do 10. oktobra. Sodeluje lahko vsak, ki bo kolesaril kjerkoli v naravi ali na sobnem kolesu, pri tem posnel fotografijo in jo poslal organizatorjem akcije.

Vsakih 40 sekund si na svetu nekdo vzame življenje

Vsako leto na svetu zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi, kar pomeni, da si vsakih 40 sekund nekdo vzame življenje, pojasnjujejo na NIJZ.

Lani je za posledicami samomora v celotni Sloveniji umrlo 369 oseb, od tega 295 moških in 74 žensk.

Umrljivost zaradi samomora pri nas upada že dve desetletji, je pojasnila psihologinja Saška Roškar z NIJZ. Število je bilo tudi leta 2020 nižje kot leta 2019, ko je za posledicami samomora umrlo 394 ljudi. "Glede na to, da je bilo lani covidno leto, je ta številka spodbudna," je povedala Roškarjeva. Po njenih besedah podoben trend v lanskem letu opažajo tudi druge države po svetu.

Pojasnila išče v ugotovitvah, da v času družbenih kriz samomorilnost upade. Gre za situacije, ko grozi nevarnost od zunaj, na primer vojna ali pa virus. "Pandemija se je razširila po celem svetu in možno je, da smo imeli občutek, da smo vsi v istem čolnu," je navedla Roškarjeva. To pa je spodbujalo občutek povezanosti med ljudmi, čeprav se fizično niso smeli družiti.

Hkrati pa je opozorila, da se bodo lahko dolgoročni učinki pandemije pokazali šele čez čas, kar pa se bo posledično zakasnelo odražalo tudi na duševnem zdravju prebivalstva.

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, opominjajo na NIJZ. Če je stiska huda ali osebni zdravnik ni dosegljiv, pa svetujejo, da naj se oseba v stiski obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani.

Na koga se še obrniti v stiski?

Podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo podporo nudijo tudi svetovalnica Klic v duševni stiski (01 520 99 00), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123), društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilje (080 11 55) in TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111).

Pomoč prizadetemu lahko do neke mere ponudi vsak, je povedala Roškarjeva. "Če drugače ne, s tem, da vprašamo, kako se oseba počuti, izkažemo pozornost, naklonjenost, pa tudi skrb."