POSADIMO KROMPIR: Kaj moramo vedeti pri nakupu?

Koper

Krompir izvira iz območja Andov v Južni Ameriki. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb. Krompir je bil prinesen v Evropo iz območja Čila in Peruja. Danes je četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu in bistven del kuhinje številnih kultur. V domačem vrtu je skoraj nepogrešljiv, saj dobro pokrije zemljo, preprečuje razraščanje plevela, korenine pa zbito zemljo tudi rahljajo. Pomembno je, da pri sajenju upoštevamo kolobar.

V Slovenski Istri je še veliko vrtičkarjev navajenih na rezanje krompirja. Za rezanje krompirja nakupimo deklariran semenski krompir debeline frakcije 35-55 mm ali 45-65 mm. Pri rezanju moramo biti previdni, da ne bomo iz ene na drugo sorto prenašali bolezni. V profesionalni pridelavi velja, da se semenski krompir sadi cel, vendar je ta frakcije 28-35 mm. Tako je manjša možnost za prenos raznih bolezni.

V Sloveniji imamo pravilnik o trženju semenskega krompirja, pridelanega pri nas in je bistveno strožji od pravilnika o direktivi EU. Direktiva EU je bistveno bolj ohlapna od slovenske. Vedeti moramo tudi, da semenski material ni 100 odstotkov čist. Zato pravilniki in direktive določajo in dovoljujejo procent odstopanja pri prisotnosti srebrnikavosti, krastavosti, mehanskih poškodbah in določenih boleznih. Zato je zelo pomembno, da shranimo etiketo z embalaže in v primeru težav obvestimo pristojne inšpekcijske službe, ki imajo stalni nadzor nad semenskim materialom.

Krompir zgodnjih sort kalimo v nizkih zabojih do dveh vrst na debelo v svetlem prostoru na temperaturi 12-15 stopinj Celzija. Za srednje in pozne sorte so temperature kaljenja lahko nekoliko nižje. Čas od kaljenja do sajenja traja okoli 3-4 tedne pri zgodnjih sortah, pri poznih lahko tudi več. S kaljenjem semenskega krompirja pospešimo vznik za dva tedna. Tako bomo dobili 1-1,5 cm dolge čvrste, zdrave temno vijolične do zelene kalčke. Nakar sledi rezanje. Pri rezanju pazimo, da ne delamo premajhnih rezin. Pri delitvi gomoljev pazimo, da pustimo 3-5 očes. Deljeni gomolj naj ne bo droben, saj ne smemo pozabiti, da ta vsebuje zalogo hranilnih snovi, ki je potrebna za močno in enakomerno kaljenje rastline. Nekateri se spominjate pravila vaših starih staršev, da se je puščalo droben krompir za seme. Vendar v Agrarii opozarjajo, da je šlo to bolj za prihranek. Tistim, ki prisegate na ekološko kmetovanje, priporočajo nakup ekološkega ali netretiranega semena, saj pridelati zdrav sadilni material v ekološki pridelavi, ni najbolj enostavno. V semenarnah Kmetijske zadruge Agraria Koper vam ponujajo netretirano seme različnih sort, pridelanih v državah članicah EU in tudi slovenskih sort.

Kaj moramo vedeti pri nakupu?

Predvsem moramo vedeti, ali želimo zgodnjo ali pozno sorto, barvo mesa, koliko imamo razpoložljive površine, dobo skladiščenja in zakaj bomo krompir uporabljali (cvrtje, kuhanje, njoke). Za vrtičkarje zgodnja, srednje pozna ali pozna sorta ni tako zelo pomembna. Od vseh sort bodo lahko izkopavali mlade slastne gomolje, vendar pri zgodnejših sortah prej, pri ostalih kasneje. Zgodnji krompir se krajši čas skladišči. Katero sorto izbrati? Vrtičkarji posegajte predvsem po okusnih sortah in na tiste, ki ste navajeni, saj krompir pridelujete zase, zato mora biti predvsem okusen in dati zadovoljiv prinos. Na trgu je več kot 3000 sort. Med vrtičkarji so bolj iskane sorte z rumenim mesom, kot so npr. Adora, Colomba, Primura, Marabel, Monalisa, Spunta, Anuschka, Agria, Bellarosa, Monalisa. Od kifeljčarjev pa Kresnik. V specializiranih trgovinah Kmetijske zadruge Agraria Koper se obrnite na prodajalce, kateri vam bodo predstavili karakteristike posameznih navedenih in ostalih sort.

Pravilnik o trženju semenskega krompirja določa čistost sorte, fiziološke lastnosti in zdravstveno stanje semenskega materiala. Kaj nam povedo obvezni podatki na uradni etiketi na embalaži? Z belo etiketo je označeno osnovno seme, z modro pa certificirano seme. Obvezni podatki pa so: pravila in standardi ES’, organ za potrjevanje in država članica ali njune začetnice, identifikacijska številka pridelovalca ali referenčna številka partije, mesec in leto zapiranja, sorta, navedena najmanj v latinici, država pridelave, kategorija in stopnja, velikost ter deklarirana neto masa. Zaradi sledljivosti mora biti semenski material zapakiran v določeno embalažo.

POZOR! Pri nakupu semenskega krompirja si shranimo etiketo, saj nam edino tako dobavitelj prizna reklamacijo, ker se na njej nahajajo vsi podatki za sledenje pridelovalcu sadilnega materiala.

Koliko semenskega krompirja potrebujem?

Za 1000 m2 potrebujemo približno 125 kg semenskega krompirja, ki ga bomo delili na gomolje s težo okoli 55 g. Uporabimo približno 5 deljenih gomoljev na m2.

Za vse, ki si želite več odgovorov na vaša vprašanja ali svetovanje pri zgodnjih zimskih kmetijskih opravilih v vaših sadovnjakih, na vrtovih in njivah ter pri krmi živali, pa vas v Agrarii vabijo na svetovanja in predavanja v njihove Agrocentre.


Svetovanja zunanjih svetovalcev v Kmetijski zadrugi Agraira Koper bodo v njihovih prodajalnah po sledečem razporedu:

21. februar, med 8.30 in 12.00, Agrocenter Lucija - Krmila;

28. februar, med 8.30 in 12.00, Agrocenter Koper - Gnojila, zemlje, homeopatski pripravki, varstvo rastlin;

28. februar, med 8.30 in 12.00, Agrocenter Lucija - Semenski krompir in sadike;

29. februar, med 8.30 in 12.00, Agrocenter Lucija - Gnojila, zemlje, homeopatski pripravki, varstvo rastlin;

3. marec, ob 16.00, Sejna soba Kz Agraria Koper, Ulica 15. maja 17, Koper - Rez sadnega drevja in jagodičevja;

6. marec, med 8.30 in 12.00, Agrocenter Koper - Krmila;

20. marec, Agrocenter Koper - Dan odprtih vrat, raznolika svetovanja;

21. marec, Agrocenter Lucija - Dan odprtih vrat, raznolika svetovanja;

21. marec, Kmetijski center Izola - Dan odprtih vrat, raznolika svetovanja;

4. april, Kmetijski razvoji center slovenske Istre Purissima - Dan odprtih vrat, raznolika svetovanja, delavnice, predavanja.