Pripombe na poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje Kamnoloma Griža pri Rižani, ki ga je objavila Mestna občina Koper (MOK), so vložili tudi pri mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG).

Kot prvo zahtevajo, da se rok za oddajo pripomb podaljša za 30 dni, saj je zaradi epidemiološke situacije njihovim strokovnjakom onemogočeno prehajanje med občinami in regijami, da bi lahko zadevo preučili na terenu. Ob tem se sklicujejo na Aarhuško konvencijo, ki zahteva, da se javnosti omogoči kvalitetna razprava. Naj dodamo, da je MOK včeraj podaljšala rok za razpravo in podajanje pripomb do 15. marca 2021.

AAG: Investitor naj si za svoje ambicije poišče drugo lokacijo

Pri AAG se pridružujejo bitki krajanov organiziranih v Civilno iniciativo Kamnolom Griža, ki poskušajo preprečiti ponovno odprtje kamnoloma. Kot so zapisali pri AAG:

"Investitor naj si poišče za svoje ambicije drugo lokacijo, ne pa, da bi na račun degradacije okolja in povzročanja škode krajanom in naravi, še posebej reki Rižani, ponovno odpiral kamnolom, ki je z obratovanjem prenehal leta 2012."

Tudi pri AAG so tako kot v civilni iniciativi opozorili, da poziv, ki ga je objavila koprska občina, vsebuje lažno navedbo, da je pobudnik za pripravo OPPN koncesionar na lokaciji Kamnoloma Griža. Rudarska knjiga namreč izkazuje, da je koncesionar na navedeni lokaciji še vedno Primorje v stečaju. Podjetje VOC Ekologija je od Primorja v stečaju odkupilo 20 odstotkov zemljišč v kamnolomu, preostali večinski delež zemljišč je v lasti Sklada kmetijskih in gozdarskih zemljišč oziroma države.

Za krajane ni sporna sanacija kamnoloma, ampak onemogočanje dostopa do zasebnih zemljišč

Pri AAG opozarjajo, da ima takšen poziv znake kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, "saj je bil župan (op. uredništva Aleš Bržan, župan občine Koper) z dejstvom, da pobudnik za pripravo OPPN nima koncesije oziroma ni bila prenesena, seznanjen že 25. avgusta lani na sestanku v Kubedu".

Poleg tega želi VOC Ekologija prepovedati dostop lastnikom in najemnikom zemljišč. Čez območje poteka po parcelah, ki so javno dobro, pohodniška pot med Kubedom in Rižano. Glede na predlog se pot zapre za pohodnike, kolesarje in prebivalstvo, navajajo pri AAG in dodajajo, da za krajane sanacija kamnoloma ni sporna, sporno je onemogočanje prehoda po obstoječih peš poteh in dostop do zasebnih zemljišč. Prav tako domačini Kubeda nikoli niso prejeli odškodnin za poškodbe na hišah, ki so nastale zaradi miniranja.

Droben prah uničuje škrge rib in dihalne poti mikroorganizmov

Čez kamnolom teče hudournik Ženeštra, ki se izteka v reko Rižano. Ta si je v zadnjih letih opomogla in spet polna življenja, pravijo. V času obratovanja kamnoloma je bila zaradi prahu po vsakem dežju mlečne barve, rib ni bilo, zdaj pa so. Znano je, da droben prah uničuje škrge rib in dihalne poti drugih organizmov, zato je življenje izginilo.

Ker je Rižana za prebivalce obalnih občin neprecenljiva, je postavitev lokacije za ravnanje z gradbenimi odpadki in asfaltne baze povsem nesprejemljiva. Nanosi materiala, ki jih voda iz kamnoloma izpira v Rižano, so že sedaj problematični in povzročajo dvigovanje rečnega dna, kar ob večjih padavinah povzroča razlivanje oziroma poplave.

Kot še dodajajo pri AAG, tudi ni res, da v okolici ni asfaltne baze, ta je v KS Črni Kal, v kamnolomu v Černotičah, le nekaj kilometrov stran od Griže.

AAG namerava v prihodnje predstaviti še nekaj argumentov, saj so krajani proti strokovnim analizam, tudi ko te navajajo lažna dejstva, povsem nemočni, zato so vložili zahtevo, da se jim v postopku prizna status stranskega udeleženca.