Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam pred vrhom Nata opozarja, da bi lahko imela podpora dvigu izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP negativne posledice na blaginjo Slovenije. Več za obrambno in varnostno politiko ne bo mogoče zagotoviti brez posega v ostale javne izdatke oziroma brez povečevanja davčnih obremenitev, menijo.
SINDIKAT PERGAM OPOZARJA: Brez višjih davkov ne bo mogoče financirati večje porabe za obrambo
Slovenija
Sindikat Pergam se zaveda, da aktualne geopolitične razmere prinašajo bistveno povečana varnostna tveganja, na katera se je treba pripraviti. "Ne oporekamo temu, da so za to potrebna tudi določena dodatna javna sredstva, pri čemer imajo lahko določena vlaganja, zlasti za t. i. dvojno rabo in še zlasti za raziskovanje, lahko nekatere širše pozitivne multiplikativne učinke," so zapisali.
Kljub temu pa menijo, da gre v primeru povečevanja izdatkov za vprašanje, glede katerega bi moralo biti doseženo široko družbeno soglasje. "Javnost bi morala dobiti jasne odgovore na vprašanje o načrtovanem obsegu obrambnih izdatkov, načinu zagotavljanja virov financiranja za te izdatke, vplivu povečevanja obrambnih izdatkov na ostale izdatke in konkretnemu namenu teh izdatkov," so zapisali v sporočilu za javnost.
Menijo, da bo povečanje izdatkov za obrambo brez dvoma vplivalo na ostale javne izdatke, ne glede na zagotovila, da se v socialne pravice ne bo posegalo, in ne glede na to, da je za ta namen začasno mogoče uveljavljati odstop od evropskih fiskalnih pravil.
Kot so navedli v sindikatu, so v zadnjem obdobju opazili zadržanost vlade ob nekaterih predlogih pri usklajevanju zakonodaje s področja socialnih zavarovanj, ki bi pomenili določeno povečanje javnih izdatkov. Ocenjujejo, da ne gre za naključje.
Ekonomsko-socialni svet je o obrambni resoluciji, ki predvideva zvišanje obrambnih izdatkov, razpravljal, ko je bila ta že sprejeta na vladi, so opozorili v sindikatu. Odgovorov na vprašanja v zvezi z besedilo pa še vedno niso prejeli.
DZ je podprl resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki določa dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta. Pred sprejetjem so predvideli 1,53 odstotka BDP. Izdatke bodo do leta 2030 skladno z resolucijo postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP.
Generalni sekretar Mark Rutte je pred vrhom Nata, ki bo v torek in sredo v Haagu, napovedal zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih izdatkov. Rutte v skladu z pozivi ZDA k zvišanju izdatkov predlaga, da bi članice zavezništva do leta 2032 izdatke za naložbe neposredno v obrambo zvišale na 3,5 odstotka BDP, še 1,5 odstotka BDP pa bi namenile za naložbe, povezane z obrambo.