Predlog rebalansa, ki ga ima danes na dnevnem redu DZ, po besedah predsednika vlade Janeza Janše res prinaša visok primanjkljaj, a gre za posledico nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije covida-19. "Vlada lahko natančno do vsakega evra pojasni, za kaj bodo porabljena ta sredstva," je dejal.
ŠIRCELJ PREPRIČAN, DA BO PRIMANJKLJAJ ZAČASEN: "Pričakujemo, da bomo v naslednjem obdobju spet lahko govorili o presežku"
Slovenija
Janez Janša
Medtem ko veljavni proračun za leto 2020, ki ga je DZ sprejel novembra lani, predvideva presežek, pa bo v skladu z rebalansom državna blagajna zdaj leto končala s primanjkljajem v višini 4,2 milijarde evrov. "Primanjkljaj je nastal zato, ker so se zaradi epidemije bistveno zmanjšali prihodki, hkrati pa povečali odhodki," je dejal Janša.
Do začetka septembra je bilo neposrednim uporabnikom proračuna za blaženje posledice epidemije že izplačanih skoraj 1,6 milijarde evrov, je povedal.
Spomnil je na ukrepe vlade: delavci so iz ukrepa subvencioniranja čakanja na delo ter dodatka zaradi prekomerne obremenitve za obvladovanje epidemije prejeli skoraj 500 milijonov evrov, zaposlenim v gospodarstvu je bilo oproščeno tudi za okoli 560 milijonov evrov prispevkov. Samozaposleni in kmetje so dobili okoli 150 milijonov evrov v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitev prispevkov, denar so iz proračuna izplačali tudi upokojencem in drugim ranljivim skupinam.
Spomnil je na dodatna sredstva za socialne transferje in za zdravstvo ter prav tako na turistične bone, ki so jih prejeli vsi prebivalci Slovenije in s katerimi smo po njegovih besedah rešili turistično sezono in ohranili turistično gospodarstvo v razmeroma dobri kondiciji. "Zagotovili smo tudi dvig povprečnine občinam," je dodal Janša.
Po drugi strani so se prilivi v proračun zmanjšali. Od državljanov se bo letos v proračun nateklo za 230 milijonov evrov manj dohodnine, manj bo pobranega davka na dodano vrednost in trošarin, podjetja bodo plačala manj davka od dohodkov pravnih oseb. "Ta denar je ostal pri državljanih, gospodarstvu, zato so vsi ti subjekti bistveno manj občutili posledice epidemije," je dejal.
Nekateri ukrepi iz dosedanjih štirih protikoronskih paketov ukrepov še veljajo, v pripravi je prav zdaj še peti paket. Zato je predvidena tudi splošna proračunska rezervacija v višini dobre milijarde evrov, je še povedal Janša.
Vsi doslej sprejeti ukrepi vlade so po njegovih besedah bistveno olajšali položaj in splošno socialno in gospodarsko sliko v državi. "Sredstva so bila porabljena gospodarno," je zatrdil Janša in opomnil, da bi brez teh ukrepov slovensko gospodarstvo trajno ali začasno izgubilo okoli 150.000 delovnih mest.
Predlagani rebalans, ki ga bodo poslanci danes obravnavali ves dan in predvidoma še večji del srede, je po premierjevih besedah realistična odslikava javnofinančnega položaja države v tem trenutku. Sam verjame, da bo proračun lahko leto 2020 zaključil v na novo začrtanem okviru, a hkrati je opomnil, da so bolj vprašljiva naslednja leta, saj ne vemo, koliko časa bo epidemija trajala.
Andrej Šircelj (foto: Nebojša Tejić/STA)
Šircelj: Primanjkljaj začasen in rezultat izjemnih okoliščin
Predlog rebalansa državnega proračuna je vlada pripravila na podlagi izjemnih okoliščin, v katere je državo spravila epidemija covida-19, je poslancem povedal finančni minister Andrej Šircelj. Prepričan je, da bo primanjkljaj začasen. "Pričakujemo, da se bo v naslednjem obdobju zmanjševal in bomo spet lahko govorili o presežku," je dejal. Šircelj je tako kot pred njim premier Janez Janša priznal, da predlog rebalansa prinaša visok primanjkljaj.
Primanjkljaj je res velik, vendar Šircelj pričakuje, da se bo v naslednjem obdobju zmanjševal in da bomo na koncu lahko govorili o presežku. "To je tudi naša naloga v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu in vlada bo to nalogo izpolnila," je zagotovil. Spomnil je na številne ukrepe, ki jih je vlada marca takoj po nastopu mandata sprejela za blažitev posledic epidemije. Takoj na prvi seji je denimo zagotovila sredstva za nakup nujne medicinske opreme in za izvajanje nujnih medicinskih storitev.
Bistvo vseh doslej sprejetih ukrepov pa je zagotavljanje delovnih mest in preprečevanje, da bi podjetja ugašala. S tem, ko je vlada zadržala podjetja na trgu, je tudi tujina odgovorila pozitivno. To kažejo ocene bonitetnih agencij in tudi obrestne mere, po katerih se država zadolžuje, je navedel finančni minister. Slovenija se je morala za financiranje ukrepov za blažitev posledic epidemije tudi zadolžiti, in sicer na 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda. A to nas po Šircljevih besedah še vedno uvršča v zgornji del lestvice med evropskimi državami po najmanjšem zadolževanju.
Ob tem je zagotovil, da je finančni sistem stabilen. Tudi likvidnost je visoka, zato v naslednjih letih pričakuje ugodne trende in tudi boljše rezultate kot v letu 2020.
Komentiraj
Sedanja zdravstvena kriza (resnična ali izmišljena), mu je več kot prikladen izgovor za neuravnovešeno trošenje državnega denarja! Ko bojo pa tisti za njim mukoma poravplaji kar je on zjebal, bojo deležni vsemogočih kritik....verjetno bo spet pozival TROJKO! Pokvarjenost brezmejna!