Zmago Jelinčič Plemeniti, vodja poslanske skupine SNS

"Predlog besedila se nanaša na spremembo 7. člena in predvideva, da je posameznik med postopkom prijave prebivališča dolžan pred uradno osebo navesti tudi osebne podatke o svoji narodnostni pripadnosti (t. j. etnični pripadnosti, ki je fakultativna), veroizpovedi (ki je fakultativna) in maternem jeziku," so zapisali podpisniki.

S pobudo, ki so jo naslovili "Smo za svobodno izražanje veroizpovedi in narodnostne pripadnosti, smo za svobodno izražanje lastne identitete, smo za demokracijo in pluralizem, smo proti razvrščanju državljanov", želijo opozoriti na "nevarnost, ki jo predstavlja razkrivanje takšnih podatkov, saj gre pri tem za grobo poseganje v zasebno in družinsko sfero državljanov".

Kot pravijo, bi potemtakem morali državljani med birokratskim postopkom navesti svojo narodnostno, jezikovno in versko pripadnost, ti podatki pa "s pravnega vidika s samim prebivališčem nimajo nič skupnega".

Opozarjajo tudi na to, da bi se ti podatki potem tudi "trajno hranili v centralnem registru prebivalstva, s čimer bi prihajalo do dobesednega razvrščanja prebivalstva glede na materni jezik, veroizpoved in narodnost, kar je odločno v nasprotju s sodobnimi demokratičnimi evropskimi načeli".

Po njihovem mnenju je potrebno opozoriti, da se predlagatelj spremembe zakona sklicuje tudi na avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost.

"To počne, ker poskuša s tem ubraniti legitimnost predlaganega razvrščanja in se ob tem lažno sklicuje na domnevno potrebo po zagotavljanju pridobljenih pravic omenjenih narodnih skupnosti v prihodnje - češ, njuni statistični  podatki bi se shranjevali z namenom zagotavljanja zaščite narodnih skupnosti na ustrezen način," so zapisali.

Kot dodajajo, gre pri tem za "poskus vpeljave drugačnega sistema na področju pravnega priznavanja pravic avtohtonih narodnih skupnosti, saj bi se za priznavanje njihovih pravic po novem vpeljalo načelo številčnosti".

Podpisniki navajajo, da je predlog spremembe zakona "dejansko neke vrste ukana" in "način za uvedbo razvrščanja državljanov na etični, jezikovni in verski podlagi".

"Nič ni bolj zgrešenega: dobro se zavedamo, da temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije zagotavlja italijanski in madžarski narodni skupnosti in njunim pripadnikom vse pravice, določene z ustavo in veljavnimi mednarodnimi sporazumi. Poleg tega je v ustavi (v 64. členu) izrecno zapisano, da so pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov zagotovljene ne glede na število pripadnikov te skupnosti. Preštevanje pripadnikov narodnih skupnosti je neustavno, nepotrebno, odvečno in vprašljivo ter očitno pogojeno z drugimi, bolj ali manj znanimi razlogi," zatrjujejo.

Preštevanje naj bi bilo namreč "v popolnem nasprotju s temeljnimi ustanovnimi akti Republike Slovenije in z njeno temeljno ustavno listino", razvrščanje pa v nasprotju z evropsko zakonodajo glede varstva osebnih podatkov (GDPR).

"S sprejetjem novega zakona o evidenci volilne pravice leta 2013 je zakonodajalec predvidel trajno vodenje registra, v katerem je navedena narodnostna pripadnost članov italijanske, madžarske in romske skupnosti. Gre za trajno razvrstitev, shranjeno v elektronskem registru, s katerim upravlja in ga neposredno vodi ministrstvo za notranje zadeve," so še navedli. Izhajajoč iz tega, država že od leta 2013 vodi podatkovno bazo državljanov, kjer je navedena tudi njihova pripadnost narodnim manjšinam.

Podpisniki verjamejo, da bi se morali podatki o pripadnosti narodnim skupnostim shranjevati "izključno in samo za to, da bi se pripadnikom takšnih skupnosti omogočilo izvajati pravico do volitev svojih predstavnikov". Menijo, da bi se takšni seznami morali hraniti in voditi "neposredno pri ustanovah manjšinskih narodnih skupnosti v skladu s strogimi pravili vodenja in hranjenja, brez vsakršne možnosti morebitne zlorabe, ne pa s strani državnih organov". 

Janez Janša

Podpisniki pozivajo naj državni zbor ne sprejme predlaganega amandmaja 7. člena zakona o prijavi prebivališča. Poziv so naslovili na predsednika vlade Janeza Janšo, predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, poslanske skupine in na samoupravne italijanske narodne skupnosti.

Podpisniki pobude: Clio Diabatè, Katja Pegan, Irena Urbič, Alan Medveš, Graziella Ponis, Anna Francesconi, Sandro Vincoletto, Alessandra Argenti Tremul, Ondina Gregorich Diabatè, Aurelio Juri, Mauro Forlani, Milena Ugrin Čalija, Maurizio Tremul, Dario Ugrin, Leonard Baričević, Ana Ugrin, Jadran Čalija, Marco Sau, Biserka Forlani, Luka Juri, Tilli Černeka, Flavio Forlani, Božena Ambrozius, Marko Gregorič, Barbara Verdnik, Amina Dudine, Anja Gregorich, Vito Gregorich, Nevenka Čehovin, Alberta Ostan, Giorgio Dudine, Barbara Dobrila, Franco Juri, Barbara Gogala, Boža Černe, Darja Vuga, Dasya Bordon, Franc Malečkar, Ingrid Cunja Kocbek, dr. Iztok Ostan, Fabio Forlani, Jadranka Šturm Kocjan, Jasna Čebron, Ljuba Miljuševič, Ljubica Babović, Maja Bavdaž Gross, Majda Gregorič, Robert Skok, dr. Vesna Mikolič, Boris Čuk, Borut Logar, Drago Mislej Mef, dr. Joachim Gross, Marjeta Mlakar, Sonja Logar, Egidio Krajcar, Alessandra Božič, Fiorenzo Dassena, Enzo Scotto di Minico, Tjaša Krajcar, Dario Degrassi, Onorina Rušnjak, Uroš Šorgo, Dušan Ambrož, Nastja Gregorič.