Robert Škantelj

Evropske države so sprejele zelo striktne ukrepe, da bi omejile širjenje koronavirusa in obvarovale zdravstveni sistem pred zlomom. Ustavilo se je javno življenje, v veliki meri gospodarstvo. Razen Švedske, kjer so se odločili za nekoliko drugačen pristop, s katerim pa se večina Švedov očitno strinja, saj je njihovemu premierju Stefanu Löfvenu podpora v zadnjih dneh narasla za 30 odstotkov.

"Dela se normalno. Sicer je bolj priporočljivo delati od doma, zato tisti, ki lahko, tudi delajo od doma. Druženje je omejeno na skupine do 50 ljudi. Starejši so dobili navodila, naj se držijo doma, ker so bolj na udaru. Drugače pa vlada ni izdala nobenih posebnih ukrepov, niti ni zagrozila s sankcijami oziroma denarnimi kaznimi v primeru morebitnih kršitev. Na Švedskem je drugačna mentaliteta. Ljudje zaupajo vladi, vlada pa posluša stroko. Strokovnjaki povedo, kaj narediti, vlada to vzame kot dobronamerno in izpelje. Švedi res izredno zaupajo vladi," razlaga Robert Škantelj, ki zadnja tri leta z družino živi na Švedskem.

Kot je za medije povedal švedski epidemiolog Anders Tegnell, so ubrali strategijo, s katero bodo poskušali počasi razširiti virus, da bi velik del prebivalstva zgradil odpornost. Nizozemska in Velika Britanija sta na podoben način želeli zgraditi imunost med prebivalstvom. Ker pa sta to želeli storiti na hitro, so analize pokazale, da bi lahko prišlo do zloma zdravstvenega sistema, zato sta sprejeli določene ukrepe.

Švedi verjamejo, da 'zapiranje ljudi' na dolgi rok ne bo delovalo. Po poročanju svetovnih medijev naj bi imeli na Švedskem podobne težave kot pri nas, več okuženih v domovih za starejše in pomanjkanje zaščitne opreme.

"Spremljam informacije, ki se širijo po spletu, tudi v Sloveniji, češ, da Švedska pušča umirati starejše, da nima dovolj respiratorjev in podobno. Nič ni res. Stroka je povedala, da respirator lahko škoduje ljudem, starejšim od 80 let, ker pospešuje delovanje še drugih funkcij v organizmu, med drugim spodbuja srce, to pa je lahko tudi nevarno. Če že govorimo o pomanjkanju respiratorjev, Švedska jih proizvaja sama," pravi Škantelj in dodaja:

"So pa pripravljene kapacitete, vojska postavlja začasne bolnišnice. Švedska vlada se ni odločila za zapiranje gospodarskih dejavnosti, ker je ustavljeno gospodarstvo težko zagnati. Takoj so sprejeli ukrepe za pomoč samozaposlenim in manjšim podjetjem, ki jim je v trenutni situaciji nastala škoda. V glavnem gre za restavracije, lokale, fitnes studie in podobne dejavnosti. Čeprav nekateri delajo, le stranke se morajo držati predpisane razdalje. A pri Švedih je tako, da če je predpisana razdalja meter in pol, se bodo držali dva metra."

Kljub temu Škantelj opaža zmanjšan utrip javnega življenja. "Čez velikonočne praznike so bile ceste kot ceste duhov, ko sem se peljal v službo. Ljudje so dejansko bili doma in se niso gibali. Zelo resno so vzeli priporočila stroke oziroma vlade, da se ne hodi na obiske."

Medtem, ko se v Sloveniji že odpirajo različne peticije proti morebitnim ukrepom, kot je na primer obvezno cepljenje proti koronavirusu, je Švedska pri tem bolj dosledna. "Kot že rečeno, Švedi izredno spoštujejo, kar svetuje vlada oziroma stroka. Za gripo se, na primer, cepijo rizične, bolj ranljive skupine. Ko smo se z družino preselili, smo morali prinesti zdravstvene kartone o opravljenih cepljenjih. Če kakšno cepljenje ni bilo opravljeno, so ga dopolnili," pripoveduje Škantelj.

Švedi menijo, kot povzema sogovornik, da bodo evropske države, ki so sprejele rigorozne ukrepe, imele velike težave s ponovnim zagonom gospodarstva. "In da bo zaradi tega lahko nastala velika evropska kriza, ker se vse te države zadolžujejo. Mi smo si kar oddahnili, da ne rabimo ždeti doma in da je vse bolj umirjeno. Že vsakdanji tempo življenja je bolj umirjen v primerjavi s Slovenijo," zaključuje sogovornik iz države, kjer ne nosijo niti zaščitnih mask niti rokavic.