IZOLA

V Izoli se pozna, da vsakokratna politična vrhuška spoštuje mnenje svojih državljanov, samo vsake 4 leta, ko so volitve. Stanje kot ga opažamo sedaj je samo rezultat te odtujenosti, zgrešenosti, izgubljenosti, elitizmu..skratka partitokracija v pravem pomenu besede. Tik pred osamosvojitvijo, leta 1989 je bila Izola po bruto nacionalnem dohodku na častljivem 10.mestu, Koper na 13.mestu in Piran na 27.mestu, kar priča o temu, da je bilo zaposlenih več kot 7000 delavcev v tovarnah Mehanotehnika, Delamaris, Iris, Riba, Stavbenik, Ladjedelnica, IMP, Mala Oprema I. in II., itd. Sedaj pa so to vse objekti v razpadanju, kar priča o poraznem stanju v gospodarstvu in tudi zaposlenosti v nekoč cvetoči in srečni Izoli, na lestvico o ustvarjenem BPD pa bolje ne pogledati. Seveda ob tem je potrebno omeniti ribiče, ki so morali svoje dejavnosti preoblikovati v s.p. po dekretu iz Ljubljane in svoja plovila dobesedno razrezati, navkljub blažilnim ukrepom iz Bruslja. Veliko ribičev sedaj raje barva stanovanja, kot da bi se ukvarjala z ribolovom, kot so se njihovi pranonoti, nonoti in očetje. Res smo zelo zelo napredovali, predvsem v revščini, obubožanju zaradi zgrešene pri(h)vatizacij, ki so mnoge potisnile na rob, njihove družine pa na kant.
Vsem, ki bodo prišli bo zelo težko, saj prevzemajo nase veliko breme, pa najsibodi z referendumom ali brez njega, z sprejetim OPNjem ali brez njega, s protipoplavnimi valobrani ali brez njih, z novimi delovnimi mesti ali brez njih, z oživitvijo mrtvih con v Izoli in oživitvijo malega gospodarstva, s kulturnim domom ali brez njega, s stanovanjsko izgradnjo za mlade družine ali brez nje, namreč bo potreben resničen "reset" če hočemo še ujeti razvojne projekte, bolj okoljsko naravnan razvoj mesta il ljudi v njem, se skratka potruditi, ne samo, da bomo na vrhu priljubljenosti, kot turistične destinacije, ampak, da bomo v njej resnično dobro in kvalitetno živeli...