Na pogrebu pričakujejo na tisoče vernikov in voditelje z vsega sveta. Med prvimi sta udeležbo potrdila Trump in Macron. Danes so v Bruslju sporočili, da se bosta pogreba udeležila tako von der Leyen kot Costa. Na pogreb odhajata tudi nemški kancler Olaf Scholz in predsednik države Frank-Walter Steinmeier. Tam bo tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je obenem danes na dan pogreba razglasil nacionalno žalovanje. Skupaj s soprogo se bo pogrebnih slovesnosti prav tako udeležil predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski. Ne bo pa na pogreb ruskega predsednika Vladimirja Putina, čigar potovanja omejuje nalog za pridržanje Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

Da prihaja v Rim, je sporočil tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Že v ponedeljek je udeležbo potrdil argentinski predsednik Javier Milei, poročajo tuje tiskovne agencije.

Voditelji držav so že v ponedeljek množično izražali sožalje in se poklanjali papežu, ki so ga izpostavljali kot borca za spregledane, dialog in mir. Njegova rodna Argentina je razglasila teden dni žalovanja, Indija pa je danes začela tridnevno nacionalno žalovanje.

Danes je sožalje izrazila tudi Kitajska, ki je imela v preteklosti pogosto napete odnose z Vatikanom. Kot je poudarilo kitajsko zunanje ministrstvo, Kitajska in Vatikan vzdržujeta konstruktivne stike, Peking pa da je pripravljen skupaj z Vatikanom spodbujati nadaljnje izboljšanje odnosov.

"Z Melanio bova šla na pogreb papeža Frančiška v Rim. Veseliva se, da bova tam," je Trump v ponedeljek objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social. Trump je obenem v čast papeža ukazal ameriške zastave spustiti na pol droga, pokojnika pa označil za dobrega človeka. Donald in Melania Trump sta papeža Frančiška obiskala v Vatikanu že leta 2017.

Sožalje ob smrti so poleg Trumpa izrazili tudi preostali še živeči nekdanji predsedniki ZDA. Med njimi sta šele drugi katoliški predsednik v zgodovini ZDA po Johnu F. Kennedyju Joe Biden ter Barack Obama, ki je sporočil, da je bil Frančišek eden redkih voditeljev, zaradi katerega so vsi želeli biti boljši ljudje.

Frančišek je leta 2016 na poti v Mehiko izjavil, da tisti, ki razmišlja o gradnji zidov in ne mostov, ni kristjan, ker tega ni v evangeliju, poroča televizija ABC. Trump, ki se je takrat potegoval za prvi mandat, se je ostro odzval in dejal, da verski voditelj ne bi smel imeti pravice, da dvomi v vero drugih.

Papež Frančišek je tudi letos kritiziral Trumpove načrte za deportacije priseljencev iz ZDA. Ameriška katoliška cerkev je zaradi politik nove ameriške vlade ostala brez proračunske pomoči za delo, ki ga opravlja pri delu z begunci v ZDA.

Papež Frančišek je v starosti 88 let umrl v ponedeljek. Danes naj bi kongregacija kardinalov sprejela odločitev glede datuma pogreba, ki je praviloma štiri do šest dni po smrti. 

Papeževo truplo so v ponedeljek zvečer položili v krsto in ga prepeljali v kapelo Doma svete Marte, kjer je prebival, njegovo stanovanje pa so zapečatili. V sredo bodo krsto prenesli v baziliko svetega Petra, kjer se bodo lahko od papeža do pogreba v soboto poslavljali verniki. Frančišek bo po pogrebnih slovesnostih pred baziliko svetega Petra v skladu s svojimi željami nato pokopan v rimski baziliki Marije Snežne.