V Postojnski jami si bo 33. božično zgodbo mogoče ogledati med božičnim dnem in predzadnjim decembrom. Žive jaslice, ki se bodo razprostirale po pet kilometrov dolgi poti jame, bodo ponudile 18 svetopisemskih prizorov. Na poldrugo uro dolgi predstavi jih bodo z božičnimi pesmimi pospremili priznani slovenski vokalisti, kot so Raiven, Ivan Defabiani in Urška Kastelic. Prvo predstavo živih jaslic so v Postojnski jami uprizorili leta 1989. V zadnjih letih je v projekt vključenih skoraj 150 nastopajočih, ki šest dni interpretirajo biblijsko zgodbo med jamskimi kapniki.

Žive jaslice pa bodo večkrat uprizorili v Vojniku, ki se bo danes spremenil v božično vas. Na ulicah bo razstavljenih več kot 200 jaslic. S 15. razstavo slovenskih jaslic bodo odprli Božično vas v Prlekiji, v sklopu katere bosta poleg Božične vasi Banovci na ogled še razstava medenih hišk ter razstava jaslic v Rokodelskem centru DUO Veržej.

Draveljski jasličarji, ki so se začeli zbirati pred več kot 25 leti, začnejo jaslice snovati vsako leto že od konca avgusta. V Ljubljani sicer vsako leto največ pozornosti pritegnejo jaslice v frančiškanski cerkvi ter jaslice na Ljubljanskem gradu, kjer so v kapeli sv. Jurija na ogled lesene figure Mira Rismonda.

Na tradicionalno razstavo vabijo tudi v kartuziji Jurklošter. Na Brezjah je sicer skozi vse leto ob koncih tedna odprt Muzej jaslic, ki se ponaša z zbirko več kot 450 različnih jaslic z vseh koncev sveta.

V Tržiču na ogled t.i. Tekčeve jaslice. Jaslice je izdelal tržiški čevljar Jožef Ribnikar (1902-1970), ki je že v mladosti s čevljarskim nožem izrezoval 25 centimetrov velike figurice iz lipovega lesa. Jaslice je začel postavljati leta 1935, zadnje figure je dodal leta 1970.

Letos mineva 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil jasli, k njim privezal vola in osla, nad njih pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. "Greccio je postal zatočišče za dušo, ki se skrije na skalo, da bi se pustila oviti v tišino," je o pomenu jaslic sv. Frančiška Asiškega v apostolskem pismu leta 2019 zapisal papež Frančišek.

Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. Slovenske jaslice sodijo predvsem v tip alpskih jaslic, ki so k nam prišle s Tirolske. Drugi tip so kotne jaslice - ime izvira iz postavljanja v t.i. bogkov kot.