Na Poljsko se je zaradi nasilja iz Ukrajine v zadnjih dneh zateklo že 115.000 ljudi, je včeraj popoldne sporočil namestnik poljskega notranjega ministra Pawel Szefernaker. V Romuniji medtem beležijo okoli 30.000 ukrajinskih beguncev. Po navedbah ZN jih je skupno že več kot 150.000. Nemčija je vendarle privolila v dobavo orožja Ukrajini, zahodne zaveznice pa so se dogovorile o novih finančnih sankcijah proti Rusiji. Medtem je Rusija zaprla svoj zračni prostor za letala iz Slovenije in baltskih držav. Ruske sile so danes vstopile v drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, poročajo tuje tiskovne agencije. Medtem je bilo v prestolnici Kijev ponoči dokaj mirno, so pa ruske sile obstreljevale naftno rafinerijo v Vasilklivu okoli 30 kilometrov jugozahodno od Kijeva. Izbruhnil je velik požar. Rusija je danes sporočila, da se je pripravljena pogajati z Ukrajino, kot kraj za pogovore pa predlaga Gomel v Belorusiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odgovoril, da so pripravljeni na pogovore, a ne v Belorusiji, od koder ruske sile napadajo Ukrajino.
UKRAJINA PRIVOLILA V POGAJANJA Z RUSIJO: Potekala bodo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila (VIDEO) #v živo
Svet
"V tem trenutku je 115.000 ljudi, ki so od izbruha vojne prečkali ukrajinsko-poljsko mejo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj povedal Szefernaker ob obisku obmejne vasi Dorohusk na vzhodu Poljske. Po besedah vodje poljske mejne straže Tomasza Prage jih je samo v petek prišlo skoraj 50.000. Na Poljskem je sicer po ocenah že pred rusko invazijo živelo okoli 1,5 milijona Ukrajincev.
Szefernaker je še povedal, da ima kakih 90 odstotkov beguncev že zagotovljeno bivališče, večinoma pri prijateljih ali sorodnikih, ostali pa iščejo pomoč v devetih sprejemnih centrih ob meji. Tam jim nudijo hrano, zdravniško oskrbo in kraj za počitek ter vse nujne informacije, nato pa jih z avtobusi vozijo naprej do različnih nastanitev, ki so jih pripravili zanje.
Vsi ukrajinski državljani se lahko poleg tega brezplačno vozijo s poljskimi vlaki, zanje so uredili tudi poseben bolniški vlak, ki bo po potrebi ranjene prevažal z meje do bolnišnic.
Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi je medtem včeraj tvitnil, da je mejo s sosednjimi državami prečkalo že več kot 150.000 Ukrajincev. Največ jih je prišlo na Poljsko, številni pa tudi na Madžarsko, v Moldavijo, Romunijo in tudi druge države. Vse več je tudi notranje razseljenih v sami Ukrajini, a je težko oceniti, koliko, je še dodal.
V Romuniji so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA do včeraj zjutraj našteli okoli 30.000 ukrajinskih beguncev. Večina jih je prispela na mejna prehoda Siret in Sighetu Marmatiei na severu države, nekateri pa tudi na prehod Isaccea vzhodni. Gre predvsem za ženske, otroke in starejše.
Nemčija vendarle privolila v dobavo orožja Ukrajini
Nemčija, ki je že nekaj časa tarča ostrih kritik, ker je zavračala dobavo orožja Ukrajini ter nasprotovala uvedbi strožjih sankcij proti Rusiji, je očitno popustila. Nemška vlada je namreč včeraj odobrila dobavo orožja v Ukrajino, pristala pa je tudi na izključitev Rusije iz sistema Swift na "usmerjen in izvedljiv" način.
Kot je včeraj sporočil tiskovni predstavnik vlade v Berlinu Steffen Hebestreit, bo Nemčija iz zalog nemške vojske v Ukrajino dobavila tisoč kosov protitankovskega orožja ter 500 raket zemlja-zrak tipa stinger, poročajo tuje tiskovne agencije. Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem poudaril, da predstavlja ruski napad na Ukrajino pomemben preobrat, saj ogroža "našo celotno povojno ureditev". Poudaril je, da je zdaj "naša dolžnost" pomagati Ukrajini pri obrambi pred ruskim agresorjem.
Der russische Überfall markiert eine Zeitenwende. Es ist unsere Pflicht, die Ukraine nach Kräften zu unterstützen bei der Verteidigung gegen die Invasionsarmee von #Putin. Deshalb liefern wir 1000 Panzerabwehrwaffen und 500 Stinger-Raketen an unsere Freunde in der #Ukraine.
— Bundeskanzler Olaf Scholz (@Bundeskanzler) February 26, 2022
Pred tem je nemška vlada članicama zveze Nato Nizozemski in Estoniji včeraj že dovolila dobavo orožja nemške proizvodnje Ukrajini. V primeru Nizozemske gre za 400 protitankovskih raketometov, v primeru Estonije pa za več havbic iz starih vzhodnonemških zalog. Obe državi sta za to dobavo potrebovali privoljenje Berlina.
Poleg tega so danes v Berlinu odobrili še izvoz 14 posebnih oklepnih vozil Ukrajini, ki bodo služila zaščiti osebja in tudi za namene evakuacije, ter 10.000 ton goriva, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kijev je več tednov Nemčijo prosil, naj mu pošlje orožje, da bi se lažje zoperstavil Rusiji. Berlin je doslej to zavračal, saj da ne pošilja orožja na konfliktna območja. Poslal je zgolj 5000 bojnih čelad, ki so v Ukrajino prispele včeraj.
In a major policy shift, Germany has permitted the Netherlands to send 400 rocket-propelled grenades to Ukraine, according to two officials. https://t.co/1QPzmReU16 pic.twitter.com/OqKlrYK59O
— The New York Times (@nytimes) February 26, 2022
Zahodne zaveznice z dogovorom o novih finančnih sankcijah proti Rusiji
Zahodne zaveznice, vključno z Evropsko komisijo, so dosegle dogovor o nizu novih finančnih sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Te vključujejo tudi izključitev določenih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift. V skupni izjavi so se Evropska komisija, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija, ZDA in Kanada zavezale, da bodo zagotovile umik določenih ruskih bank iz združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo Swift.
"To bo zagotovilo, da bodo te banke odrezane od mednarodnega finančnega sistema, in bo škodovalo njihovi zmožnosti, da delujejo globalno," so zapisale v sporočilu, ki so ga med drugim poslali iz Bruslja in Bele hiše. Kot je v Berlinu pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade, naj bi šlo v prvi vrsti za banke, ki so že deležne sankcij mednarodne skupnosti.
Države in Evropska komisija so napovedale tudi sankcije, ki bodo ruski centralni banki onemogočile uporabo svojih mednarodnih rezerv na način, ki bi spodkopal učinek njihovih sankcij. Po besedah visokega predstavnika ameriške administracije to pomeni, da ruska centralna banka ne bo več mogla "podpirati rublja", država pa bo postala "globalna ekonomska in finančna izobčenka", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zavezale so se še ukrepanju proti ljudem in pravnim osebam, ki prispevajo k vojni v Ukrajini in škodljivim dejavnostim ruske vlade, zlasti v luči omejitve prodaje t. i. zlatih potnih listov. S pomočjo teh so namreč lahko bogati Rusi, povezani z rusko vlado, postali državljani drugih držav in tako pridobili dostop do njihovih finančnih sistemov.
Rusija za letala iz Slovenije in baltskih držav zaprla zračni prostor
Rusija za letala letalskih družb iz Slovenije, Latvije, Litve in Estonije zapira svoj zračni prostor, vključno s tranzitnimi leti, je v nedeljo sporočila ruska agencija za letalski promet. Gre za povračilen ukrep, potem ko so omenjene države in pred njimi tudi druge po ruski agresiji nad Ukrajino svoje zračni prostor zaprle za ruska letala.
"Zaradi neprijateljskih potez letalskih oblasti Latvije, Litve, Slovenije in Estonije, bodo za letalske družbe omenjenih držav ali tam registrirane letalske družbe uvedene omejitve," so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočile pristojne oblasti. Kot pojasnjujejo, se omejitve nanašajo na "lete na destinacije na ruskem ozemlju, vključno s tranzitnimi leti prek zračnega prostora Ruske federacije".
Ruske sile vstopile v Harkov
Vodja regionalne uprave v Harkovu Oleg Sinegubov je po poročanju BBC povedal, da so v severni del mesta vstopila ruska lahka vojaška vozila. Ljudi je pozval, naj ne hodijo na ulice, saj potekajo ulični boji.
Tudi posnetki kažejo ruska vozila na ulicah mesta na severovzhodu Ukrajine.
❗#Russian military vehicles in #Kharkiv pic.twitter.com/UtZo2wr9r8
— NEXTA (@nexta_tv) February 27, 2022
Iz Harkova so ponoči poročali o obstreljevanju. Ruska raketa je zadela devetnadstropno stavbo, pri čemer je umrla najmanj ena oseba, več je bilo ranjenih. Zadeli so tudi plinovod v bližini mesta.
Rusko obrambno ministrstvo je davi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo, da imajo pod nadzorom mesti Herson in Berdjansk na jugovzhodu Ukrajine.
V Kijevu, kjer do ponedeljka zjutraj velja policijska ura, je medtem noč minila dokaj mirno, čeprav so se sredi noči oglasile sirene.
Ruske sile so obstreljevale rafinerijo v Vasilkovu, v bližini katerega je ukrajinska letalska baza. Nastal je velik požar, v zrak se dviga gost črn dim.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi boji potekali tudi v bližini odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki naj bi ga zadelo več ruskih granat. Po prvih meritvah sicer stopnja radioaktivnega sevanja ni povišana.
Today may have been the worst day for the Russian military in Ukraine so far#Kharkiv #ukraine pic.twitter.com/zgGP7eE4Po
— www.anoncandanga.com???????? (@anon_candanga) February 27, 2022
Rusija bi se pogajala v Belorusiji, Zelenski to zavrača
"Delegacija, v kateri so predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in obrambo ter drugih služb, zlasti predsedniške administracije, je prispela v Belorusijo za pogajanja z Ukrajinci," je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil tiskovni predstavnik Kremlja.
Ukrajinski predsednik Zelenski je predlog o pogajanjih v Belorusiji zavrnil, se je pa pripravljen pogajati kjerkoli drugje.
Kot je dejal, so pripravljeni na vse kraje, od koder na Ukrajino ne letijo ruske rakete. "Varšava, Bratislava, Budimpešta, Istanbul, Baku. Vsa ta mesta smo predlagali. In ustrezalo nam bi tudi katero koli drugo mesto," je dejal v videoposnetku.
Zelenski je še dejal, da je bila minula noč zelo težka, tarča ruskega obstreljevanja pa je bila civilna infrastruktura. Kot je dejal, ruske sile napadajo stanovanjska območja, kjer ni nobene vojaške infrastrukture.
Zelenski: Ukrajina privolila v pogajanja z Rusijo na meji z Belorusijo
Ukrajina je danes sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila. V Kijevu so to sporočili po telefonskem pogovoru predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Strinjala sta se, da se bo ukrajinska delegacija z rusko sestala brez predpogojev na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat," so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Iz Kremlja so že zjutraj sporočili, da je ruska delegacija v mestu Gomel v Belorusiji in čaka, da bi začeli pogajanja. Zelenski pa je dopoldne odgovoril, da je pripravljen na pogajanja kjerkoli, le v Belorusiji, od koder Rusija napada Ukrajino, ne.
Kasneje je Zelenski sporočil, da je glede pogajanj sicer skeptičen in ne verjame v uspeh srečanja, vendar želi poskusiti ustaviti vojno, dokler za to obstajajo minimalne možnosti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer tik pred najavo začetka pogajanj ukazal dvigniti stopnjo pripravljenosti ruskih jedrskih sil.
After a long battle through the night, Ukrainian forces just declared victory in defending Kharkiv from Russian forces. The flag flies above the city. Word of this victory spread across country and Ukrainians tell me that morale is sky-high. #Ukraine #Russia #Kharkiv pic.twitter.com/AkLnsrINnm
— President's Office, Ukraine (@PresidentofUkr) February 27, 2022
Ukrajinske sile naj bi znova zavzele Harkov
Ukrajinske sile so po navedbah regionalnega guvernerja Olega Sinjehubova znova prevzele nadzor nad drugim največjim ukrajinskim mestom Harkov, kamor so zjutraj vdrle ruske enote, na ulicah pa je prišlo do spopadov.
Sinjehubov je po poročanju tujih tiskovnih agencij na omrežju Telegram sporočil: "Popolnoma nadzorujemo Harkov!" Dodal je, da so oborožene sile mesto "očistile sovražnika".
Ruske sile so v mesto vdrle zjutraj, na spletu so se nato pojavili številni posnetki bojev med ukrajinskimi in ruskimi enotami.
Kot opozarja britanski BBC, so razmere na terenu negotove in je trditve težko preveriti, so jim pa tudi civilisti v Harkovu sporočili, da je mesto res spet pod ukrajinskim nadzorom in da ulični boji pojenjajo.
Komentiraj
Vse sankcije proti Rusiji bomo obcutili vsi. Ne mislit da ker ste v NATO paktu da ste zdej super velesila. Niste! Cirka polovica EU je na ruskem plinu za gretje. Rusija je velesila eeeee si si super velesila je. V kombinaciji s Kitajsko, Severno Korejo in Indio so pa super extra megasila.
Amerika npr je zapufana kitajski za cirka 800 triljonov dolarjev. Za primerjavo familja Rothschild so vredni 500 triljonov. Zdej pa je lahko jasno marsikomu za kaj se gre v ozadju! Ce pa vam se to ni jasno. Allora folk vrečko na glavo pa mocno vezico okoli.
Ni za verjet kakšni idioti pišejo komentarje na Regionalu.
Sedaj, ko nimajo več Miloševiča jim je ostal car Putin.