Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so danes sodelovali Matej Tušak s Fakultete za šport, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Mateja Logar ter vladni govorec Jelko Kacin.
VČERAJ SKORAJ 1500 NOVIH PRIMEROV: Kacin svari, da je stanje v bolnišnicah resno (VIDEO)
Slovenija
V ponedeljek so v Sloveniji opravili 5756 testov na okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 1499 okužb, je povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Tako je bilo pozitivnih 26 odstotkov vseh opravljenih testov. Največja žarišča so po Kacinovih besedah Železniki, Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Domžale, število okužb raste tudi v Slovenj Gradcu, Litiji in Metliki, je povedal Kacin na današnji novinarski konferenci.
Trenutno je v Sloveniji aktivno okuženih 16.347 ljudi. V zadnjih 14 dneh je zbolelo 780 ljudi na 100.000 prebivalcev, kaže Sledilnik za covid-19. Po podatkih sledilnika so v ponedeljek na novo v bolnišnice sprejeli 85 bolnikov, v enote za intenzivno terapijo pa šest bolnikov. S pomočjo ventilatorja diha 57 bolnikov s covidom-19. Doslej so v Sloveniji potrdili 25.579 okužb z novim koronavirusom.
Trend obolelosti s koronavirusom v ???????? na dan 26. 10. 2020 (00:00-24:00):
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 27, 2020
- Št. testiranj: 5756
- Št. pozitivnih: 1499
- Št. hospitaliziranih: 560
- Št. oseb na intenzivni negi: 86
- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 42
- Število umrlih: 13#OstaniZdrav@NIJZ_pr@MinZdravje pic.twitter.com/nLwYJNYaV8
Po Kacinovih navedbah je stanje v bolnišnicah resno. V malo več kot tednu dni se je podvojilo število covidnih bolnikov v bolnišnicah. Njihovo število pa se bo v prihodnje še kar nekaj časa povečevalo.
Infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Mateja Logar pa je pojasnila, da imajo v UKC hospitaliziranih 140 covidnih bolnikov, 29 jih zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo. Kot je dejala, dnevno sicer uspejo širiti intenzivne postelje in tudi postelje na navadnih covidnih oddelkih s tem, da se tudi selijo na druge lokacije, kot sta ortopedska klinika in Bolnica Petra Držaja, vendar pa se ne bodo mogli širiti v nedogled, ker jim bo slej ali prej zmanjkalo ustrezno izobraženega kadra za obravnavo vseh teh bolnikov.
Težava je v tem, da se število covidnih bolnikov v bolnišnicah zelo povečuje, saj ti bolniki ostanejo dlje časa v bolnišnični oskrbi. Na navadnih oddelkih ostanejo vsaj 10 ali 14, na intenzivni terapiji pa v povprečju ostanejo več tednov, samo umetno predihavanje povprečno traja 10 dni.
Zato Logarjeva poziva vsakega posameznika, naj se spomni, kako je z svojim ukrepanjem pomagal ustaviti širjenje epidemije spomladi. "Samo na ta način bomo uspeli," je poudarila.
Bolniki so na oddelku za intenzivno nego povprečno stari 65 let, najmlajši je star 42 let. Na navadnem oddelku obravnavajo bolnico, staro 33 let, imajo pa hospitalizirane tudi otroke. Trenutno sta hospitalizirana dva otroka, ki sta v bolnišnici zato, ker potrebujeta dodatek kisika. V preteklosti pa so imeli v bolnišnici tudi otroke s covidom, ki so bili stari manj kot leto.
Prav tako je trenutno v UKC Ljubljana hospitalizirana mlajša nosečnica, ki potrebuje dodatek kisika.
Športni psiholog Matej Tušak je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 dejal, da si je treba za vsako zmago postaviti skupni cilj, kar je za Slovenke in Slovence trenutno zajezitev širjenja novega koronavirusa. "To zmoremo, ker smo potrpežljivi in vztrajni in ker smo se naučili zmagovati," je prepričan.
Občutek samoučinkovitosti, ki je lastnost zmagovalcev, pa nastane na osnovi velikih vzornikov, je Tušak z ljubljanske fakultete za šport poudaril na današnji novinarski konferenci.
"Bodimo solidarni, spoštljivi in pogumni. Spomnimo se na lepe trenutke, ki pridejo, ko bo virus obvladan. To pa bo lažje doseči, če bomo vsi delali za cilj, s katerim se identificiramo," je pozval. "Ostanimo še naprej zmagovalci, po čemer nas poznajo v svetu," je povabil.
Na novinarsko vprašanje, kako v tem času ohranjati mirno kri, je odgovoril, da nekateri ljudje res vedno razmišljajo negativno. Toda skušajmo jih nagovoriti, da se ukvarjajo s stvarmi, ki so konstruktivne, da si pomagajo s tehnikami sproščanja in da se v dovoljenih okvirih gibajo, je svetoval. Psihologi pa se bodo po njegovih zagotovilih potrudili, da bodo posredovali nadaljnja navodila prebivalcem, kako sproščati napetosti. "Ostanimo pa spoštljivi. Naš način vedenja namreč vpliva tudi na druge," je izpostavil.
Ljudje v samoizolaciji se po njegovih besedah čutijo ogrožene, poveča se anksioznost, začnejo pa tudi iskati krivce v zunanjem svetu in ne rešitev. Preveč časa porabijo za nekonstruktivne stvari. Tisti, ki so v karanteni, pa jo po njegovem pojasnilu doživljajo celo kot zapor. Bolj anksiozni zato doživljajo še večjo stisko. Pomembno je razmišljati pozitivno, kar bo vsem pomagalo, da pridemo spet v ustaljene tirnice, je povabil.
Čas uporabimo za to, da skrbimo za svoje zdravje, pa naj bo to v naravi, kolikor se da, in tudi doma. Ohranjanje kondicije pri tem zelo pomaga, je poudaril. V tem času je po njegovih besedah za vse, tudi za delodajalce, pomembno, da so sposobni za odprt pogovor in zrelo komunikacijo. Le tako bo po njegovem mnenju mogoče najti ustrezne rešitve ob obstoječih možnostih.
Podpora stranke LMŠ ukrepom v boju zoper virus nikoli ni bila vprašljiva. K spoštovanju ukrepov smo pozivali tudi takrat, ko niso bili najbolj logični ali pa so bili zelo slabo pojasnjeni.
Zavedamo se namreč, da lahko virus premagamo zgolj z odgovornim ravnanjem nas vseh. A za to morajo ljudje vladi, ki ukrepe sprejema, ki nas vodi, zaupati. Če kdaj, potem danes v Sloveniji potrebujemo državnika z nekaj samokritike in samorefleksije, ne pa nekoga, ki lastne zmote in napake ter odgovornost za slabo pripravo države na drugi val pripisuje vsem drugim. Predsednik vlade s svojo SDS krivdo za neobvladovanje epidemije vnovič vali na medije in opozicijo ter ljudi. Pa naj za trenutek obvelja njegova.
Drži, mediji in opozicija so tisti, ki odločajo o zaprtju meja, še zlasti o prepoznem avgustovskem s Hrvaško. Mediji in opozicija so tisti, ki jim je na pragu jeseni spodletelo podvojili število postelj za covid bolnike (ob čemer še danes ostaja skrito, katero število so množili z dve). Oni so tisti, ki so se izneverili obljubam, da se tokrat, tokrat pa res ne, kolaps (ne-covid) zdravstva ne bo ponovil. Mediji in opozicija so tisti, ki niso poskrbeli za starostnike v domovih. Ki jim je čas za delo jemalo kadrovanje, uvajanje pol-policijske države, nadzor nad družbo, represivne težnje in tlačenje kukavičjih jajc v protikoronske ukrepe. Medijem in opoziciji je zadišala privatizacija zdravstva. Oni so tisti, ki stihijsko (morda v paniki?) zapirajo regije, zatem občine, še prej pa uvajajo policijsko uro.
In nenazadnje, mediji in opozicija so tisti svetel zgled ljudem, ki v podobi logarjev, koritnikov, krekov, hojsov, kacinov (se opravičujemo vsem nenamerno izpuščenim) "samoizolacijo" preživljajo na prostem ali javnem, pešajo v razumevanju lastnih odlokov in jim utrujenost megli spomin. Oholost prvorazrednosti medtem živi naprej, kozmetične korekture ji ne pomagajo (več).
Dovolj je teh izmikanj. Vodenje vlade terja zrelost za prevzemanje odgovornosti, ne le za prisvajanje zaslug. Zato velja biti jasen: Niso krivi mediji. Ni kriva opozicija. In niso krivi ljudje. Pripraviti državo na covid-19 ni bila njihova naloga. Bila je naloga vlade. Z drugačnim pristopom vlade bi ljudje spet sledili, bili solidarni, verjeli v vladne odločitve.
A potrebujejo zgled, ki ga v Janši, Logarju, Koritniku, Kreku, Toninu, Hojsu, Vizjaku, Simonitiju, Počivalšku … niso našli. Za razmere je – na žalost vseh nas – odgovorna vlada, ki države ni pripravila na negotovo jesen. Zato je stavek predsednika vlade "Najprej so življenja, potem je zdravje in nato ekonomija." – milo rečeno – floskula, izrečena zgolj za potrebe nagovora ljudstvu.
Vlada sama je prototip "neodgovorne manjšine", ki je državo pripeljala do današnjega kaosa, nemira, negotovosti in tudi strahu. A ne glede na vse. Odgovornost se bo iskala pozneje. Zdaj je čas za ljudi in zato je pomembno, da jih politika pri reševanju epidemije jemlje kot partnerje, se z njimi pogovarja, jih spoštuje, obrazloži ukrepe, kdaj pokaže, da česa ne vedo. A ne glede na vladajoče, smo ljudje še vedno tisti, ki lahko omilimo širjenje virusa. Zato je nadvse pomembno, da prav vsi upoštevamo ukrepe in s tem pomagamo zdravstvenemu sistemu, da se obdrži nad gladino, gospodarstvu, da ne obstane, in vsem nam, da ostanemo zdravi. Za to pa potrebujemo veliko strpnosti, optimizma in solidarnosti.
Ta država je prav s solidarnostjo vseh nas v preteklosti že dosegla velike stvari. In tudi tokrat jih bo(mo).