V ZDUS po sredinem sestanku s premierko Alenko Bratušek konkretno o dogovoru niso želeli govoriti, naj bi pa zakonski predlog vseboval določene rešitve za zaščito zavezancev z najnižjimi dohodki. Zadnja koalicijska usklajevanja naj bi potekala še danes zjutraj.

Novi davek naj bi zajel praktično vse nepremičnine, predvidene so različne davčne stopnje glede na vrsto nepremičnine, davčna osnova bo ocenjena vrednost, kot jo je ugotovila davčna uprava.

Kakšne so končne stopnje, ni znano. Glede na zadnji objavljeni predlog bi bila stopnja za rezidenčne stanovanjske nepremičnine 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Po novem naj bi bila sicer davčna osnova za stanovanjske nepremičnine 80 ali 85 odstotkov ocenjene vrednosti, za ostale nepremičnine pa 100 odstotkov ocenjene vrednosti.

Prihaja tudi davčno posojilo

Za fizične osebe, ki ne bi bile sposobne plačati davka, naj bi bilo mogoče t.i. davčno posojilo. Dolg bi se knjižil na nepremičnino, poplačan pa bi bil, ko bi imel zavezanec zadostna sredstva ali bi to obveznost pokrili dediči.

Za poslovne in industrijske nepremičnine je bila v zadnjem objavljenem predlogu predvidena stopnja 0,75 odstotka, za kmetijske stavbe 0,30 odstotka, za druge stavbe (javne stavbe, kulturne spomenike ...) 0,50 odstotka. Kakšna bo rešitev za sakralne objekte, ni znano, po sredinem sestanku s premierko pa so predstavniki verskih skupnosti izrazili upanje, da se bo vlada dogovorila o možnosti izvzetja objektov, v katerih se opravlja verska dejavnost.

Za kmetijska zemljišča je bila predvidena stopnja 0,15 odstotka (z omejitvijo za leto 2014 do 25 evrov na hektar), za gozdna zemljišča 0,07 odstotka (z omejitvijo za leto 2014 do 10 evrov na hektar), za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo 0,40 odstotka, za ostala zemljišča - stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd. - 0,50 odstotka.

Prva tri leta bi šel prihodek od davka v celoti v državni proračun, občine pa bi nato dobile nazaj enak znesek, kot so ga lani pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Nato bi polovico davka šla v proračun, polovica pa občinam, pri čemer bi občine lahko za svoj del priliva stopnje davka znižale ali zvišale za do 2,5-krat.