Podražitev prihaja v času predvolilnih razprav o prihodnosti zdravstvenega sistema. O tem pa je včeraj potekalo tudi politično soočenje na javni televiziji. Kot povzemata MMC RTV Slovenija in spletni portal zurna24, se je pri tem odprlo zlasti vprašanje, kaj je zdravstveni sistem s tem pridobil? 

Opozicija: več plačnikov, brez boljših storitev

V največji opozicijski stranki SDS menijo, da je bila ukinitev prostovoljnega zavarovanja predvsem piarovska poteza. Kot poudarja Zvone Černač, zdaj prispevek plačuje približno 80.000 ljudi več kot prej, pacienti pa po njihovem mnenju niso dobili ne boljšega dostopa ne dodatnih storitev.

Černač izpostavlja tudi podvojitev sredstev v zdravstveni blagajni, s 3,5 na sedem milijard evrov v zadnjih štirih letih, a po njegovih besedah tega bolniki ne občutijo. SDS bi rešitev iskala v boljšem upravljanju bolnišnic, ustanovitvi urada za referenčne cene ter razbremenitvi zdravnikov administrativnih obveznosti.

Koalicija: prvi korak k solidarnosti

V Svobodi poudarjajo, da je ključna pridobitev ukinitve dopolnilnega zavarovanja ta, da se denar steka neposredno v javno blagajno, ne več v dobičke zasebnih zavarovalnic. Poslanka Tamara Kozlovič napoveduje, da bodo takoj na začetku prihodnjega mandata odprli pogajanja o preoblikovanju prispevka v bolj pravičnega.

Tudi v SD zagovarjajo proporcionalni model, po katerem bi tisti z višjimi dohodki plačevali več. Podobno napovedujejo v Levici in Vesni, kjer kot končni cilj izpostavljajo solidarno financiranje glede na dohodek ali pokojnino.

Branko Gabrovec (SD) ob tem opozarja na dodatnih 500 milijonov evrov proračunskih sredstev za pokritje primanjkljaja ZZZS-ja. Po njegovih besedah se razprava o dveh evrih podražitve izgubi ob dejstvu, da sistem dejansko zahteva bistveno več sredstev.

@channel med članki:

Demokrati: denarja je dovolj

Drugače menijo v Demokratih Anžeta Logarja. Tadej Osterc ocenjuje, da ima zdravstvo dovolj denarja, a ga ne upravlja učinkovito. S štirimi strateškimi stebri: krepitvijo primarne ravni, regionalizacijo, boljšim upravljanjem in digitalizacijo bi po njihovih izračunih letno prihranili med 600 in 900 milijoni evrov, zato dodatno zviševanje prispevka po njihovem ni potrebno.

Čakalne dobe ostajajo osrednji problem

Po podatkih RTV Slovenija so se čakalne dobe od leta 2022 najbolj povečale pri napotnicah z oznako zelo hitro, in sicer za 135 odstotkov. V štirih letih je število vseh čakajočih naraslo z 1,4 na 1,7 milijona.

Vlada napoveduje vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema za spremljanje čakalnih seznamov, ki naj bi prinesel bolj zanesljive podatke in podlago za ukrepanje. Opozicija medtem opozarja na izgubljena evropska sredstva in kadrovske težave v bolnišnicah.

Razhajanja so tudi glede vloge zasebnikov. Medtem ko bi v NSi, SLS in Fokusu v javno mrežo vključili vse izvajalce in zagovarjajo, da denar sledi pacientu, bi v stranki Mi, socialisti! postopno ukinili koncesije in t. i. zdravnike dvoživke.

Predvolilne obljube in odprta vprašanja

Zdravstvo tako ostaja eno ključnih političnih bojišč pred volitvami. Vlada poudarja, da je naredila prvi korak k pravičnejšemu sistemu, opozicija pa trdi, da se je stanje poslabšalo.