Vincent van Goghova slika Zvezdna noč, ki jo je ustvaril junija 1889, je že dolgo znana kot ena najbolj znamenitih umetniških del v zgodovini. Vendar nova raziskava razkriva, da ima ta postimpresionistična mojstrovina še globlji pomen – njene vrtinčaste poteze natančno odražajo naravne pojave, ki jih človeško oko ne zazna. Študija, ki je bila objavljena v reviji Fluid Physics, razkriva, da Van Goghova upodobitev nočnega neba vključuje znanstveno točen prikaz turbulenc – vrtinčenja zračnih mas, ki so skrite našim očem.
ZNANSTVENA NATANČNOST V UMETNOSTI: Van Goghova 'Zvezdna noč' razkriva skrito turbulenco na nebu
Trendi
Van Gogh, ki je sliko naslikal, ko je bival v azilu v Saint-Rémy-de-Provence v južni Franciji, je po besedah raziskovalcev s Kitajske in Francije ujel gibanje zraka na način, ki je skladno s fizikalnimi teorijami o turbulentnem toku. Njegove značilne vrtinčaste poteze s čopičem v ozadju slike predstavljajo "skrito turbulenco" – dinamične tokove zraka, ki jih s prostim očesom ne moremo zaznati, vendar jih lahko opazimo skozi Van Goghovo umetniško upodobitev.
Zvezdna noč, ki danes krasi stalno zbirko Muzeja moderne umetnosti v New Yorku, je prikaz neba, polnega zvezd in polmeseca, medtem ko se po njem vrtinčijo nevidni vetrovi. Van Gogh je ustvaril prizor, ki je videti kot eksplozija barv in oblik – vsaka zvezda je obdana z valovi rumene in bele barve, medtem ko se vetrovi vizualizirajo kot prefinjene spirale.
Raziskovalci so analizirali visoko ločljivostno digitalno sliko Zvezdne noči in ugotovili, da umetnikovi vrtinci ustrezajo fizikalni teoriji o kaskadnem prenosu energije. Ta teorija pravi, da se energija prenaša od večjih vrtincev (turbulentnih zračnih tokov) k manjšim, kar je Vincent van Gogh intuitivno ujel v svoji upodobitvi gibanja neba. Poleg tega je slika v skladu s teorijo turbulence, ki jo je v 20. stoletju razvil ruski matematik Andrej Kolmogorov, ki opisuje, kako se energija giblje in obnaša v fluidih, ko tečejo kaotično ali turbulentno.
Študija ugotavlja, da Van Gogh ni le umetniško prikazal neba, temveč je pokazal tudi globoko intuitivno razumevanje atmosferskih dinamik, kar se odraža v njegovih natančnih razmerjih velikosti vrtincev, njihovih razdaljah in intenzivnosti. Raziskovalci so preučevali razdalje med vrtinčastimi potezami čopiča in spremembe v svetlosti slike, da bi ugotovili, ali so zakoni fizike, ki veljajo za resnično nebo, uporabljeni tudi v umetnikovi interpretaciji. Rezultati so pokazali, da Van Gogh ni le slikal iz spomina, ampak je zelo natančno opazoval turbulentne vetrove, kar je omogočilo, da je v svoji umetnosti ujel tudi ta skriti naravni pojav.
Čeprav Van Gogh ni mogel poznati moderne znanosti o turbulentnem gibanju zraka, se raziskovalci sprašujejo, ali je to, kar je upodobil v Zvezdni noči, res le naključje ali pa je umetnik dejansko imel izjemno sposobnost opazovanja in razumevanja naravnih pojavov, kar bi lahko štelo za skoraj znanstveni vpogled. Kljub temu, da je danes Zvezdna noč priznana kot eno največjih umetniških del vseh časov, jo je Van Gogh sam sprva označil za neuspeh. Povedal je, da je slika zanj preveč fantastična in ni skladna z njegovimi drugimi deli, piše WhatsNew2Day.