Gašpar Gašpar Mišič (levo) in Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo (desno)

Spomnimo, župani obalnih občin so odločitev Gašparja Gašparja Mišiča, da reši in odkupi ladjo LAHO, označili za zgodovinski korak pri ohranjanju nacionalne pomorske dediščine. Zavezali so se zagotoviti tudi prostor za njeno trajno umestitev v slovensko morje. Mestna občina Koper je nato prevzela vodenje celotnega postopka za postavitev ladje v koprski mandrač ter za izvedbo konservatorskih in restavratorskih posegov.

Mišič želi brezplačen privez v koprskem mandraču

Koprski svetniki se bodo na seji občinskega sveta seznanili z vlogo družbe Gašparja Gašparja Mišiča Adriatic Safari za vzpostavitev t. i. Muzeja pomorske duše LAHO, ki predvideva, da bi ladjo zasidrali v koprskem mandraču. Na podlagi razprave pa bi lahko potencialno oblikovali tudi kakšen sklep. Kot je razvidno iz gradiva za to točko dnevnega reda, je Mišič na župana MOK Aleša Bržana naslovil tudi vlogo za dodelitev brezplačnega priveza v koprskem mandraču za ladjo Laho, kjer je predvidena trajna muzejska dejavnost.

Sprememba odloka kot pogoj za privez

Če bi želeli ladjo Lahko zasidrati v koprski mandrač, bi to zahtevalo spremembo odloka o pristaniščih Mestne občine Koper. Trenutni odlok namreč dovoljuje privez plovil do 20 metrov, medtem ko Laho meri kar 36,20 metra. Kot smo že pisali, je 3. decembra na MOK potekal sestanek med Mišičem in še nekaterimi deležniki, na katerem so iskali pot do zakonitega priveza ladje in natančno razdelali korake pri njeni preureditvi v muzejsko ladjo. Na tem sestanku so se med drugim dogovorili, da je sprememba odloka nujna in da jo je treba izvesti hitro, da bi omogočili privez ladje. Iz dnevnega reda in gradiva za današnjo sejo ni razvidno, da bi spremembo odloka obravnavali že na današnji seji. Lahko pa, da bodo na samem začetku seje razširili dnevni red in nanj uvrstili to točko.

Že iz zgoraj navedenega in pa tudi samega zapisnika tega sestanka, ki ga je napisal Mišič in ga poslal vsem udeleženim na sestanku, je razvidno, da se vse postopke, ki so potrebni za pridobitev dovoljenj za vrnitev ladje v Slovenijo, njen privez in preureditev v muzej, 'pohitri', kar pomeni neformalni pritisk na vse odločevalce.

Fakulteta izdelala 48 strani maritimne študije v nekaj dneh

Eden izmed pomembnih dokumentov za pridobitev dovoljenja za privez ladje je maritimna študija. V ta namen je na sestanku potekala tudi telefonska korespondenca z dr. Petrom Vidmarjem, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, ki je potrdil, da lahko maritimno študijo za ureditev priveza ladje Laho v koprskem mandraču izdelajo v enem tednu. Študija je bila pripravljena v rekordnem času petih dni s sodelovanjem treh raziskovalcev FPP. Analiza ocenjuje tehnične in varnostne pogoje priveza, vplive na promet in okolje ter skladnost s predpisi.

Kot smo že poročali, je študija ugotovila, da je privez ladje ob južnem delu carinskega pomola izvedljiv in varen, globine so zadostne, vplivi vetra in valovanja pa ne ogrožajo stabilnosti ladje ali manjših plovil. Predlagani sistem betonskih blokov, mooringov in sinkerjev naj bi omogočal varen privez tudi v zahtevnih vremenskih razmerah, hkrati pa ne moti manevriranja manjših plovil.

Dr. Vidmar nam je takrat pojasnil, da je študija omejena na južni del carinskega pomola in vključuje celovit pregled območja, analizo vremenskih in hidroloških pojavov ter izračun sil na privezna mesta. Zagotavlja, da je ureditev priveza strokovno utemeljena in kulturno-turistično dragocena. "Menim, da je študija ustrezna in skladna z zahtevami stroke ter soglasodajalcev. Če bi ocenil, da ni ustrezna, je ne bi predal naročniku," je poudaril Vidmar, ki nam je tudi povedal, da običajno izdelava takšne študije poteka od enega do treh mesecev.

Laho ne more takoj v Slovenijo: Tehnični in pravni predpisi postavljajo mejo

Če bi svetniki na današnji seji sprejeli kakšno odločitev v zvezi s privezom ladje Laho v koprskem mandraču, tudi na podlagi izdelane maritimne študije, pa to še ne pomeni, da bo Laho že jutri priplul v Slovenijo. Tu so še tehnična vprašanja oziroma dovoljenje za plovbo. Ladji Laho namreč na začetku januarja preneha veljati dovoljenje za plovbo in ker lastnik ladje popravil, ki so na ladji potrebna, v Sloveniji ne more izvesti, prihoda ladje v slovensko morje Uprava RS za pomorstvo ne dovoli.

Da bi Mišič ladjo lahko pripeljal v Slovenijo mu mora Uprava RS za pomorstvo izdati plovno dovoljenje. Mišič naj bi po naših informacijah želel ladjo v Slovenijo pripeljati čim prej, še preden bi bilo dokončno potrjeno, da bo trajno v koprskem mandraču. V ta namen je želel od Marjetice Koper pridobiti uradno dovoljenje za začasni privez v enem izmed koprskih pristanišč, ki pa ga ni pridobil. Nato se je obrnil na Okolje Piran, kjer je pridobil dovoljenje za dvomesečni začasni privez v piranskem mandraču. Na podlagi tega začasnega dovoljenja za privez se je Mišič obrnil na Upravo RS za pomorstvo, da mu izdajo plovno dovoljenje, kar pa se zaradi stroge zakonodaje in predpisov, ki natančno določajo pravila in postopke, ni zgodilo. Mišič je za enega izmed medijev v zvezi s to odločitvijo dejal, "da vsi, ki odločajo o tem vprašanju, morajo vedeti, da rešujejo ladjo in spomin na naše pomorstvo, ne rešujejo mene".

Jadran Klinec: "Izdaja dovoljenj ni samovoljna, potrebno je spoštovati predpise"

Smo se pa v zvezi s pridobivanjem dovoljenja za ladjo Lahko obrnili na direktorja Uprave RS za pomorstvo Jadrana Klinca, ki je najprej zavrnil očitke, da lastniku nočejo izdati dovoljenja. Ob tem je poudaril, da izdaja dovoljenj ni samovoljna in da je potrebno spoštovati določene predpise: "Lastniku smo natančno pojasnili, katere pogoje mora izpolniti, da bi ladja lahko priplula v slovenske vode. Plovno dovoljenje ladji poteče januarja prihodnje leto, poleg tega pa v Sloveniji ni ustrezne infrastrukture za njeno obnovo, zato v državo ne sme pripluti, dokler pogoji niso izpolnjeni."

Klinec nam je povedal, da je prejšnji lastnik za pot ladje Lahko v ladjedelnico Uljnik podal vlogo, na podlagi katere mu je uprava izdala soglasje za enkratno potovanje z izključnim namenom plovbe do ladjedelnice, kjer naj bi bila razrezana.

Brez plovnega dovoljenja ladja ne sme biti niti v pristanišču

Ker je poseben poudarek na varnosti, zaščiti okolja, življenj in premoženja, ladja brez plovnega dovoljenja ne sme biti niti privezana v pristanišču. "To je tako kot bi brez tehničnega pregleda vozil po cesti," je poudaril in "da bi bilo vsako ignoriranje predpisov neodgovorno". Edina možnost za takojšnje ukrepanje bi bila, da ladjo dvignejo na suho, saj po 7. januarju ne bo več dovoljena njena prisotnost v vodi.

Opozoril je tudi na tehnične omejitve: ladja nima lastnega pogona, starost plovila pa jo močno obremenjuje za plovbo: "Vsako plovilo mora imeti veljavno spričevalo, ki zagotavlja, da je lupina trdna in varna, kar je pogoj za varno uporabo v pristaniščih in na morju. Če se bo našel določen prostor za privez ladje, bo treba izvesti redni pregled in pridobiti veljavno plovno dovoljenje."

Klinec je še povedal, da je ladja trenutno pod jurisdikcijo Hrvaške. V primeru, da bi ladjo privlekli v Slovenijo, pa vlačilec prevzame odgovornost za plovbo, saj ladja in vlačilec predstavljata enoto. Pri tem bi morala ladja pridobiti vsa potrebna dovoljenja, da je plovba varna, imeti ustrezno število članov posadke in podobno.

Možna rešitev: Dvig ladje na suho

V vsakem primeru pa bi morala ladja pridobiti plovno dovoljenje, če bi želela biti privezana v pristanišču. "Najbolj idealno je, da bi jo dali takoj na suho. Če pa jo želi imeti v vodi, pa brez ustreznih pogojev ne gre," je poudaril. Dodal je, da so predpisi strogi in da jih ni mogoče prilagajati po domače. "Potrebno je spoštovati vsa pravila in varnostne standarde," je še zaključil.

Popovič: "Laho je le še kup starega železa"

Da je stanje plovila kritično, nam je v pogovoru pred časom povedal tudi Boris Popovič, ki je bil najprej eden izmed potencialnih kupcev ladje Laho. Po njegovih besedah je ladja "samo še kup starega železa", brez kakršne koli zgodovinske ali tehnične vrednosti, saj je bila izdelana v tujini in v Slovenijo pripeljana praktično že odslužena. Strokovnjaki iz ladjedelnice na Krku so mu potrdili poškodbe železnega trupa, pri čemer je že osnovno čiščenje razkrilo številne luknje. Zaradi tega ladja ni varna za plovbo in ni mogoče pridobiti ustreznega plovnega dovoljenja.

Popovič je pojasnil, da je njegov prvotni načrt vključeval celovito obnovo notranjosti ladje, posodobitev gostinske ponudbe in pridobitev plovnega dovoljenja za naslednjih pet let, vse z lastnimi sredstvi, brez finančne pomoči države ali občine. Vendar pa so ga strokovni izsledki prepričali, da ladje ni mogoče varno pripraviti za nadaljnjo uporabo, zato je od nakupa odstopil.