Nakup ladje Laho s strani Mišiča, je bil v javnosti predstavljen kot 'dramatično reševanje' slovenske pomorske dediščine. Župani občin Piran, Izola, Koper in Ankaran so njegovo potezo označili za pomemben korak pri ohranjanju zgodovinske ladje ter se zavezali, da bodo zagotovili prostor za njeno trajno umestitev v slovenskem morju. Mestna občina Koper (MOK) je medtem že sprejela uradno odločitev, da bo vodila vse postopke za postavitev ladje v koprski mandrač ter usklajevala njen konservatorski in restavratorski poseg.

Ideja je, da bi ladja Laho postala 'ribiški muzej', a kot smo že pisali na Regionalu, kritiki opozarjajo, da ta vizija nima realne podlage. Ladja namreč ni bila zgrajena v Sloveniji, večino svojega obstoja je plula v severnih morjih, v Slovenijo pa je prišla šele leta 1992 kot turistična atrakcija za izlete. Ker nikoli ni služila kot ribiška ladja, menijo, da gre pri zamisli o muzeju za pretirano romantiziranje brez prave povezave s slovensko pomorsko dediščino. Dodatno izpostavljajo še nejasne tehnične in finančne podrobnosti projekta, ki bi lahko na koncu obremenile javna sredstva.

Mišič je javnost prek družbenih omrežij obvestil, da naj bi projekt ohranitve ladje Lahko podpirali tudi državni organi, a se je kmalu izkazalo, da to ne drži v celoti. Iz Zavoda RS za varstvo narave so jasno sporočili, da reševanja ladje niso podprli in da v zvezi z njo nimajo nobenih pristojnosti. 

Na Direkciji RS za vode (DRSV) so nam potrdili, da so z idejo postavitve ladje Laho že seznanjeni. Po njihovih informacijah naj bi šlo za lokacijo v akvatoriju koprskega krajevnega pristanišča, znotraj območja, kjer ima Mestna občina Koper podeljeno vodno dovoljenje za posebno rabo vode. Poudarili so, da "v zvezi z načrtovanim posegom trenutno še nismo prejeli vloge za izdajo vodnega soglasja ali mnenja. Ko bo vloga vložena, jo bomo obravnavali po uradni poti in se do posega opredelili v okviru svojih pristojnosti."

Uprava za pomorstvo: dovoljenje le za pot do razreza – nič več

Na naša vprašanja se je odzvala tudi Uprava RS za pomorstvo, kjer so pojasnili, da je bila na vlogo stranke izdano soglasje za enkratno potovanje z izključnim namenom plovbe do ladjedelnice, kjer naj bi bila ladja razrezana - nič več in nič manj. Dodali so še, da niso pristojni za ocenjevanje zgodovinske vrednosti ladje in da v zvezi s projektom niso prejeli nobene vloge.

Na Upravo RS za pomorstvo smo se obrnili po dodatna pojasnila glede ladje Laho, potem ko smo izvedeli, da je bilo z njihove strani izdano soglasje za njeno enkratno plovbo do ladjedelnice v Pulju. Ker se je ob tem pojavilo vprašanje, ali ladja sploh ima dovoljenje za plovbo, so nam na upravi pojasnili, da Laho razpolaga s certifikatom za plovbo po slovenskem morju.

"Za mednarodno plovbo, če je recimo imela ladja kdaj servis ali kakšna vzdrževalna dela v drugi državi, na primer na Hrvaškem, je moral lastnik ladje na Upravo RS za pomorstvo vložiti vlogo," so povedali. Pred tem je moral eden izmed treh pooblaščenih klasifikacijskih zavodov opraviti pregled ladje in pripraviti ustrezno poročilo. Na podlagi tega je Uprava RS za pomorstvo izdala soglasje za izvedbo potovanja, so še pojasnili.

Ladja je popolnoma neplovna: brez navigacijskih instrumentov, krmila in oken

Na Facebook strani Ladja LAHO – Adriatic Safari je bilo pred dnevi objavljeno, da je ladja trenutno v Pulju in 'popolnoma neplovna'. Iz nje naj bi bila odstranjena vsa navigacijska oprema, krmilo, okna in še drugi ključni deli, ki so potrebni za možnost plovbe. Gre torej za tako imenovano 'mrtvo ladjo', ki je ni mogoče niti zagnati. Zaradi tega je ključno vprašanje, kako jo je sploh mogoče pripeljati nazaj v Slovenijo.

Na Upravi RS za pomorstvo pravijo, da do danes niso prejeli nobene vloge o tem, da naj bi se ladja vračala ali da se projekt razreza preklicuje. V registru še vedno vodijo odprto vlogo, ki predvideva izbris ladje po razrezu, o morebitni spremembah pa niso bili obveščeni, zato težko karkoli komentirajo.

Za vrnitev v Slovenijo so potrebni pregledi, certifikati in odobritve obeh držav

Ker je ladja trenutno na Hrvaškem, bi dovoljenje za plovbo – v primeru, da bi jo želeli ponovno spraviti v pogon – na podlagi izdanih certifikatov izdala hrvaška pomorska uprava. A s tem se postopek nikakor ne zaključi. Vlogo bi morali nasloviti tudi na Upravo RS za pomorstvo, kjer preverjajo, pod kakšnimi pogoji lahko ladja vstopi v slovensko morje.

Na upravi so nam pojasnili, da bi morala ladja Laho, če bi želeli, da znova zapluje z lastno močjo, najprej dokazati svojo plovnost. To vključuje obnovo osnovne tehnične opreme, ponovni zagon minimalnih varnostnih sistemov in pregled pooblaščenega klasifikacijskega zavoda. Šele na podlagi takšnega pregleda bi bilo mogoče pridobiti nov certifikat o plovnosti, ki bi potrdil, da ladja izpolnjuje pogoje za varno plovbo v skladu z zahtevami obeh držav. Glede na trenutno stanje, ko je ladja popolnoma neplovna in brez ključnih delov, pa je ta scenarij po vsej verjetnosti malo verjeten, saj bi bila potrebna celovita rekonstrukcija, ki bi zahtevala zelo visoke finančne vložke.

Tudi postopek vleke ladje z vlačilcem ni preprost

Druga, bolj realna možnost je privlek ladje z vlačilcem. Tudi ta postopek pa ni preprost, saj mora pooblaščeni klasifikacijski zavod najprej pregledati ladjo in potrditi, da je varna za vleko. Slediti mora izdaja dovoljenja s strani hrvaške pomorske uprave, hkrati pa mora slovenska pomorska uprava prejeti vlogo za prihod ladje v slovensko morje. Pri tem je za izdajo soglasja potrebno zagotoviti ustrezno posadko, ki mora biti prisotna tudi med vleko, prav tako pa predložiti dokazilo, da je v Sloveniji zagotovljeno primerno privezno mesto, saj mora biti pristaniška infrastruktura primerna za ladjo teh dimenzij. Tudi ta postopek zahteva izpolnjevanje strogih pravil, številnih dovoljenj in ustreznih tehničnih zagotovil.

Kveder, ki je po uradnih evidencah še vedno zakoniti zastopnik podjetja, na naša vprašanje ne odgovarja

V zvezi z ladjo Laho smo želeli pridobiti pojasnila tudi od dosedanjega lastnika Vinka Kvedra. Čeprav naj bi podjetje Adriatic Safari d.o.o., ki je upravljalo ladjo, kupil Mišič, je v evidenci Ajpesa kot zakoniti zastopnik podjetja še vedno naveden Kveder. Ta je javnosti pred dnevi sporočil, da ladje ne more več vzdrževati, zato se je odločil, da jo preda v razrez. Po informacijah, ki smo jih pridobili, naj bi imela Laho plovni certifikat veljaven do januarja 2026, zato smo ga želeli povprašati tudi o tem, ali je nameraval certifikat podaljšati in ali je ob tem razmišljal o morebitnih tehničnih obnovitvah ladje, ki bi bile za takšno podaljšanje nujne.

Zanimalo nas je tudi, kakšen bi bil po njegovih ocenah strošek morebitne obnove plovnega certifikata in potrebnih popravil ter ali bi bila takšna obnova sploh finančno vzdržna, ali pa bi ladja tudi v prihodnje ostala preveliko breme. Kveder se naše klice in sporočila ni odzval, zato ta vprašanja za zdaj ostajajo neodgovorjena.