Ladjo, zgrajeno leta 1903 na Nizozemskem, je leta 1992 iz Vzhodne Nemčije v Slovenijo pripeljal Viko Kveder, ki jo je prenovil in preuredil za prevoz potnikov. Več kot tri desetletja je Laho služila kot prostor za izlete, poroke, team buildinge in druženja v okviru podjetja Adriatic Safari. V zadnjih letih je za Kvedra ladja postala pretežko finančno breme. Po naših informacijah naj ne bi dobila več niti plovnega dovoljenja. Zato je v začetku novembra padla odločitev - ladjo Laho je lastnik Kveder hotel odpeljati na razrez.

Kmalu se je pojavilo več zainteresiranih kupcev - med drugim nekdanji koprski župan Boris Popovič. Vendar pa zgodba ni šla po načrtu. Do dogovora s Popovičem ni prišlo. Ladja je 13. novembra odplula proti razrezu v Pulj.

Kot je 15. novembra na družbenem omrežju objavil sin lastnika ladje in eden od štirih članov posadke, ki so ladjo odpeljali v razrez, je ladja v Pulju popolnoma neplovna - ne da se je niti zagnati, saj so iz nje pobrali vse navigacijske inštrumente, krmilo, okna itd.

Nato je prišlo do dramatičnega preobrata - 21. novembra je podjetnik Gašpar Gašpar Mišič prevzel družbo Adriatic Safari - lastnico ladje, in jo umaknil iz postopka razreza. 

"Slovenska obala dobiva svoj Aljažev stolp na morju"

"Ladja LAHO rešena pred razrezom – slovenska obala dobiva svoj 'Aljažev stolp na morju'," je zapisal Mišič in objavil, da je dan prej prevzel družbo Adriatic Safari d.o.o., lastnico ladje, s čemer "je bila ladja tik pred uničenjem v zadnjem trenutku umaknjena iz postopka razreza".

Kot je še navedel, "Laho ni le kovinski trup, ampak živa zgodba slovenskih pomorcev, ribičev in obalnega življenja. Vesel sem, da smo lahko skupaj – občine, država, stroka in ljudje – preprečili, da bi ta zgodovinska ladja končala med starim železom. Danes je to zmaga celotne Slovenije".

Serija Mišičevih objav na Facebooku

Mišič je objavil več promocijskih sestavkov, v katerih hvali svojo odločitev, da je rešil Laho.

Ladjo Laho je označil za "simbol slovenskega pomorstva".

"Osebni manifest" in "Muzej pomorske duše Laho"

Naknadno je Mišič objavil tudi emotiven "osebni manifest", v katerem je predstavil vizijo 'Muzeja pomorske duše LAHO'. V njem beremo: "Ko sem stopil pred LAHO, nisem videl razpadajočega trupa. Videl sem ogledalo naroda. V njem sem prepoznal generacije pomorščakov, ribičev, mornarjev, ladjedelcev, študentov pomorstva in vseh, ki jim je morje bilo učitelj, kruh, zatočišče ali prva velika ljubezen ..." Kot je prepričan Mišič, je Laho "več kot ladja".

"Ko sem jo rešil pred rezalnimi noži, nisem rešil železa. Rešil sem glas, ki ga je skoraj utišala tišina pozabe. Ta muzej je zato poklon vsem, ki so živeli z morjem in zaradi morja (...)  LAHO pripada Sloveniji tako kot sol morju. (...) Ko dvignemo ladjo, dvignemo narod. Ko ohranimo simbol, ohranimo identiteto. Ko rešimo zadnje upanje — rešimo vse," je še zapisal Mišič ter se podpisal kot pomorščak in ustanovitelj 'Muzeja pomorske duše LAHO'.

Nerealna romantika brez realne osnove, ali predvolilna promocija Gašparja Gašparja Mišiča?

Medtem se na družbenih omrežjih pojavljajo tudi izrazito kritični odzivi - nekateri menijo, da gre za nerealno romantiziranje: "Nekje moramo romantiko odložiti in pogledati stvar realno. To govorim kot nekdo, ki je skoraj 30 let delal v marinah  - na modernih barkah, na 50 let starih 'oldtimerjih' in tudi na nekaj jeklenih trupih. Če toliko let opazuješ, kako se plovila starajo, razpadajo in koliko stane vsaka resna obnova, zelo hitro vidiš mejo med nostalgijo in realnostjo," je zapisal eden izmed komentatorjev ter navedel razloge, zakaj obnova ni smiselna.

"Kovičen jekleni trup iz leta 1903 - veliko ljudi misli, da enostavno izrežeš gnilo pločevino, navariš novo in je stvar rešena. Žal ne. Kovičeni trupi so sestavljeni iz jeklenih plošč, zakovic, preklopov in notranjih ojačitev. Ko začne rjaveti okoli kovic ali med preklopi, je to praktično nepopravljivo. Da bi lahko varil, potrebuješ zdravo osnovo - po 120 letih v slani vodi pa tega zdravega jekla preprosto ni več veliko," je med drugim navedel.

"Kdo ve, v kakšnem stanju je bilo vse to na Lahu, koliko se je v barko dejansko vlagalo zadnjih 10 do 15 let in koliko bi bilo treba vložiti, da bi danes sploh približno ustrezala sodobnim varnostnim zahtevam? Pri barki iz 1903 se takšni zneski praviloma ne merijo več v tisočih, ampak v stotinah tisoč evrov - in še vedno brez garancije, da se med obnovo ne odkrije še kaj hujšega," je zapisal.

Podal je tudi svoje videnje zgodovinske vrednosti ladje Laho. "Zgodovinska vrednost? Realno – nič. Tukaj moramo biti pošteni. Laho ni jadranska ladja. Ni bila zgrajena tukaj, ni del naše pomorske tradicije. Večino svojega življenja je preživela v severnih morjih. K nam je prišla kot staro plovilo, verjetno kupljeno za relativno nizko ceno, takšno, ki se ga izplača obnoviti samo nekomu, ki v delo vlaga svoj lastni čas - ker tega stroška pač ne računa. (...) Ljudje vanjo zdaj projicirajo nostalgijo, ker je stara in 'lepa'. Razumljivo, ampak to še ne pomeni, da je dediščina vredna milijonskih vlaganj."

Če niste vedeli, kaj pomeni strateška odločitev za pomorsko Slovenijo, zdaj veste. To je ko "podjetnik Gašpar Gašpar Mišič reši ladjo Laho" s prevzemom lastnika in država zagotovi denar za to iz vaših davkov. pic.twitter.com/gwLitvWlp0

— Libertarec (@Libertarec) November 22, 2025

Nekatere kritike se nanašajo tudi na okoliščine prodaje: "Če niste vedeli, kaj pomeni strateška odločitev za pomorsko Slovenijo, zdaj veste. To je ko 'podjetnik Gašpar Gašpar Mišič reši ladjo Laho' s prevzemom lastnika in država zagotovi denar za to iz vaših davkov."

Medtem so se župani Aleš Bržan, Andrej Korenika, Milan Bogatič in Gregor Strmčnik v skupni izjavi zavezali, da bodo istrske občine zagotovile prostor za trajno namestitev ladje, prav tako pa naj bi bile tudi "pripravljene prevzeti svoj del odgovornosti". 

Po naših informacijah bo ladja Laho pristala nekje v Kopru.

Mišičevo dejanje za župane predstavlja "ključen korak pri ohranitvi tega pomembnega dela naše pomorske dediščine," ob tem pa so pozdravili odločitev kmetijske ministrice Mateje Čalušić, "da zagotovi sredstva za ureditev ribiškega muzeja v ladji Laho".

Kaj jih je vodilo k takšni odločitvi in na kakšne strokovne podlage so se pri tem oprli, še preverjamo.