ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Pri prihodnji ureditvi bi bilo treba zagotoviti, da bo gotovina dostopna tistim, ki jo želijo uporabljati, hkrati pa ne ustvariti sistema, ki bi zahteval drago infrastrukturo tam, kjer je skoraj nihče ne uporablja, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Združenju bank Slovenije.

Tako bi bilo po njihovem mnenju treba najprej ugotoviti, kje v Sloveniji so dejanske vrzeli glede dostopa do gotovine, nato pa vrzeli reševati ciljno - npr. s prerazporeditvijo obstoječih bankomatov, alternativnimi gotovinskimi točkami ali drugimi rešitvami, vključno z zagotavljanjem dostopa do gotovine na prodajnih mestih - ne pa z administrativno določenimi enakimi obveznostmi za celotno državo.

Menijo, da bi bila možnost dviga gotovine na prodajnih mestih lahko še posebej koristna v manjših krajih, kjer postavitev klasičnega bankomata ali poslovalnice zaradi majhnega števila uporabnikov ni ekonomsko vzdržna.

Če je na nekem območju treba zagotavljati gotovino tudi takrat, ko to ni ekonomsko vzdržno, je mogoče uporabiti različne pristope, kot so javni razpis, subvencija, koncesija ali drug kompenzacijski model, poudarjajo. Navajajo primer Avstrije, kjer na območjih, kjer bankomat ni rentabilen, postavitev tega zagotovijo iz sredstev občin in centralne banke.

V združenju tudi opozarjajo, da na trgu delujejo tudi neobanke, ki nimajo lastne fizične infrastrukture, predlog zakona pa predvideva, da bi lahko bankomate in drugo infrastrukturo uporabljale tudi njihove stranke.

"To pomeni, da bi morali najti mehanizem, ki bi omogočil, da tudi ponudniki brez lastne infrastrukture sorazmerno prispevajo k stroškom infrastrukture, ki jo uporabljajo njegove stranke," so opozorili v združenju.

Glede predvidenega brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev so navedli, da institut osnovnega plačilnega računa že obstaja in zagotavlja dostopne bančne storitve, posebej za socialno ranljive skupine.

"Predlog ne govori več samo o brezplačnem dostopu do gotovine, temveč med drugim predvideva tudi brezplačno vodenje računa, kartico, spletno in mobilno bančništvo, nakazila ter druge storitve," so izpostavili.

Gre za širok nabor storitev, katerih zagotavljanje zahteva ustrezno infrastrukturo, tehnologijo, varnostne sisteme, dostopnost poslovalnic in bankomatov ter izpolnjevanje številnih zakonskih zahtev, so opozorili. Zato mora biti po njihovem mnenju jasno opredeljeno, kako bo sistem zasnovan in kako bo mogoče dolgoročno zagotavljati kakovostne in varne bančne storitve za vse uporabnike.

Združenje opozarja tudi, da bi za izvajanje nekaterih določb predloga zakona banke morale vedeti, koliko brezplačnih gotovinskih storitev je posamezni uporabnik že opravil pri drugih bankah. To pomeni, da bi si morale izmenjevati podatke o uporabnikih in njihovih gotovinskih transakcijah oz. poimensko slediti vsem transakcijam svojih in strank drugih bank. Ne gre zgolj za tehnični izziv, ampak bi tovrstna izmenjava informacij za stranke bank pomenila popolno izgubo zasebnosti, so poudarili.

"Predlog zakona v tem delu ne določa dovolj jasno, kako naj bi se izmenjava podatkov izvajala, kdo bi do njih lahko dostopal in kako bi bili podatki ustrezno varovani," so navedli.

Pozvali so k nadaljnjemu konstruktivnemu dialogu z vlado, pristojnim ministrstvom in Banko Slovenije, da bi zagotovili, da "ima vsakdo v Sloveniji možnost uporabljati gotovino ter da je sistem hkrati pravičen, izvedljiv in dolgoročno vzdržen".