Danes obeležujemo mednarodni dan brezdomcev. Točnih podatkov o tem, koliko brezdomcev je v Sloveniji, ni, obstajajo le približne ocene. Tistih, ki so vključeni v socialnovarstvene programe, je po podatkih ministrstva za delo od 2000 do 3900, a poleg teh obstajajo še t. i. prikriti brezdomci. Kako je za brezdomce poskrbljeno na Obali, smo povprašali na vseh štirih obalnih občinah.
BREZDOMCI V OBALNIH OBČINAH: Kje jih je največ, kje letos beležijo njihov porast in koliko denarja občine namenijo zanje
Koper
Največ brezdomnih oseb beležijo v največji obalni občini, Mestni občini Koper (MOK), kjer letno oskrbijo in podprejo med 160 in 180 brezdomnih oseb. Glede na pretekla leta ne opažajo večjega odstopanja, medtem ko v piranski občini beležijo povečanje števila brezdomcev. 1. januarja letos denimo je bilo v Piranu registriranih 117 brezdomnih oseb.
V Občini Izola so pojasnili, da je po trenutnih ocenah pri njih med sedem in deset brezdomnih oseb. "V vseh primerih gre za bolj ali manj prikrito brezdomstvo - živijo po barakah na njivah, pri prijateljih, v župnišču in podobno," do dodali. Med brezdomci pa očitno ni 'priljubljen' Ankaran, saj, kot pravijo na občini, "na območju Ankarana zaenkrat nismo zaznali brezdomnih oseb." V kolikor se to zgodi, pa jih za reševanje problematike preusmerijo na Rdeči križ Slovenije (RKS).
Strokovni delavci v Kopru pripravljeni dan in noč
Koprsko območno združenje Rdečega križa izvaja dva programa – zavetišče za brezdomne osebe z individualno obravnavo in nastanitveno stanovanjsko podporo za brezdomne osebe za območje koprske kot tudi ankaranske občine. Program pomoči brezdomcem medtem izvaja še Škofijska Karitas Koper. V zavetišču Rdečega križa je možna nastanitev 14 uporabnikov. Poleg tega v njem deluje program dnevnega centra, izvajajo pa tudi terensko delo. Za potrebe uporabnikov je organizirana 24-urna pripravljenost strokovnih delavcev za nujne primere oziroma krizne situacije.
Program nastanitvena stanovanjska podpora za brezdomne osebe, ki predstavlja nadgradnjo programa zavetišča, je organiziran v dveh bivalnih enotah in omogoča nastanitev 16 brezdomnim osebam. Koprsko območno združenje Rdečega križa poleg navedenih programov nudi na sedežu združenja tudi informativno-svetovalno delo brezdomnim osebam in možnost toplega obroka.
V neposredni bližini združenja je skladišče, kjer lahko uporabniki dobijo čista oblačila, obutev, odeje itd. Škofijska Karitas Koper izvaja program pomoči brezdomcem v Bertokih, v okviru katerega brezdomnim osebam nudi informativno-svetovalno delo, strokovno pomoč in psihosocialno podporo ter materialno pomoč (oblačila, manjši paketi s hrano). Uporabniki imajo tudi možnost koristiti program dnevnega centra, ki je odprt vsak delovni dan, so pojasnili na koprski občini. V omenjenih programih za brezdomce na Koprskem skrbi sedem zaposlenih, skupaj s prostovoljci.
V Piranu za brezdomce skrbi Kažun, v Izoli Center za socialno delo in škofijska karitas
V piranski občini program celovite oskrbe za brezdomne poteka na Kažunu, v sklopu piranske enote Centra za socialno delo (CSD) Južna Primorska. Znotraj programa deluje sprejemališče in zavetišče za brezdomne Kažun, ki zagotavlja začasno nastanitveno podporo brezdomnim. Obenem pa Kažun Piran, ki ima tri zaposlene, deluje tudi na terenu, v dnevnem centru in v svetovalni pisarni.
V izolski občini pomagajo brezdomcem pri reševanju stanovanjske problematike ter urejanju materialne pomoči, zdravstvenega zavarovanja in drugih težav, s katerimi se soočajo, v okviru storitev izolske enote Centra za socialno delo Južna Primorska (CSDJP).
Občina Izola subvencionira program pomoči brezdomcem v okviru koprske škofijske karitas, "ki se vključuje v naše lokalno okolje s svojimi programi in pomočjo; nudi podporo izolskim brezdomcem, jih začasno namešča v Župnišče Izola ter jih oskrbuje z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Skozi program se posameznikom plačujejo tudi stroški najemnine," dodajajo na izolski občini. V izolski občini dodatnih zaposlitev za področje nudenja pomoči brezdomcem ni. Pomoč zagotavljajo v okviru redne dejavnosti CSDJP Enota Izola in Škofijske Karitas Koper.
Koliko denarja obalne občine letno namenijo za brezdomce?
Mestna občina Koper je v občinskem proračunu za leto 2019 zagotovila za sofinanciranje programov za brezdomce skupno 100.700 evrov. Omenjene programe poleg občine sofinancirajo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter druge lokalne skupnosti, podprti pa so tudi iz drugih virov.
V proračunu Občine Piran je za potrebe brezdomnih oseb letno zagotovljenih 30.000 evrov, preostanek pa zagotavlja resorno ministrstvo. Ministrstvo namreč letos sofinancira 19 socialnovarstvenih programov za brezdomce v skupni višini 1,4 milijona evrov. Ankaranska občina je za skrb za brezdomce letos zagotovila približno 6000 evrov, izolska pa 8000 evrov.
V Piranu letos obravnavali primer brezdomnega tujega turista
Obala je za brezdomce z drugih koncev Slovenije še posebej mamljiva v poletnem času, kar so nam potrdili na Občini Izola. Takrat večina brezdomnih oseb prenočuje na prostem in se navadno ne obračajo na institucije. Kapacitete zavetišča tako niso bolj obremenjene, povečano pa je povpraševanje po materialnih pomočeh, oskrbi z oblačili, ipd., pravijo na MOK. "Več povpraševanja po bivalnih kapacitetah pa je nato zaznati v jesenskem času," dodajajo na izolski občini.
V Piranu so letos poleti imeli primer tujega turista, za katerega se je po nekaj dneh izkazalo, da je brezdomna oseba. Njegovo stisko je odkrila skrbna občanka, ki je stopila v stik s Kažunom. "Enota Piran mu je pomagala premostiti higienske in bivanjske težave, župan pa se je povezal z veleposlaništvom, da bi se lažje sporazumevali in ugotovili, kako lahko tujemu brezdomnemu turistu pomagamo. S pomočjo zdravniškega osebja, policije, prostovoljcev iz Kažuna ter predstavnikov z veleposlaništva, smo mladeniču lahko pomagali. Na žalost se je kmalu izkazalo, da je turist odklanjal stik z družino ali vrnitev v domovino in da je ponovno odšel na pot, menda v Milano," so primer opisali na piranski občini.
Kaj pa, če je zima in zmanjka ležišč?
V primerih, ko število ljudi brez strehe nad glavo naraste, v Kopru uporabijo dodatna ležišča, ki jih koprski Rdeči križ namesti v prostor dnevnega centra, iščejo pa tudi rešitve v sodelovanju z drugimi organizacijami. V Piranu trenutno ni na razpolago drugih bivalnih enot razen zavetišča, torej nimajo na voljo dodatnih nastanitev. Tudi v občini Izola nimajo dodatnih namestitev za brezdomce. "Občina je v sodelovanju Karitas, s CSDJP Enota Izola in Župniščem Izola našla zasilno prehodno rešitev z začasnim nameščanjem v župnišču," so dodali.
V Kopru pomagali osmim, v Izoli pa trem brezdomnim osebam pri reševanju problemske situacije
Podatek, kolikšnemu številu brezdomnih oseb so uspešno pomagali rešiti problemsko situacijo, imajo le v Kopru in Izoli. "V okviru programa RKS – Območnega združenja Koper Nastanitvena stanovanjska podpora za brezdomne osebe je dobilo možnost nastanitve 16 brezdomnih oseb, štirim osebam je bil ob podpori programa omogočen prehod v samostojno nastanitev. Dve brezdomni osebi sta bili nameščeni v institucionalno varstvo doma upokojencev. V okviru programa Škofijska Karitas Koper Pomoč brezdomcem sta dve osebi trajno rešili svojo stisko z redno zaposlitvijo," so zapisali na koprski občini.
V Izoli pa so v lanskem letu uspešno pomagali najti trajnejšo rešitev trem brezdomnim osebam (najem sobe in namestitev v Domu upokojencev Izola).
Med brezdomci največ samskih in ločenih moških, malo manj kot pol jih ima otroke
Po podatkih statističnega urada, so bili brezdomci, ki so kot anketiranci sodelovali v raziskavah, opravljenih v Sloveniji od leta 2005 do leta 2014, v veliki večini moški, stari od 17 do 77 let, v povprečju pa 42 let. Polovica teh oseb je imela končano srednjo šolo, 42 odstotkov pa osnovno šolo. Dobra polovica je bila samskih in nikoli poročenih, druga največja skupina pa so bili ločeni, ki so predstavljali 29 odstotkov vprašanih. Povprečno nekaj manj kot polovica jih je imela otroke. Velika večina je bila v preteklosti že kdaj zaposlena.
Pogosti razlogi za brezdomstvo so neurejene družinske in stanovanjske razmere, revščina, nasilje, duševne težave, alkoholizem in odvisnosti. Brezdomstvo se pogosto začne z razpadom ali nezmožnostjo vzdrževanja socialnih mrež, ki nas v življenju stabilizirajo in nam dajejo dom. In težava brezdomcev je, da večinoma nimajo družine ali z njo nimajo stikov, njihovi prijatelji pa so le drugi brezdomci, ki jim težko pomagajo pri vračanju v normalno življenje.