Na Obali že obstaja možnost izposoje e-knjig, saj se novim tehnologijam prilagajajo tudi knjižnice. Prva, ki bo uvedla tak postopek, je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Preverili smo tudi, kako je z digitalizacijo v Izoli in Piranu. Branje knjig na e-bralnikih, tabličnih računalnikih in pametnih telefonih je pri nas že prisotno, vendar večina ljudi čaka na branje v slovenskem jeziku. Nova platforma za izposojo je še v fazi testiranja. Še vedno pa je prisotna bojazen pred tehnologijo in kaj ta prinaša, kot tudi bojazen pred nerentabilnostjo tehnološke investicije v prodajo e-knjig. Za nekatere ima pač vonj po papirju in listanje strani še vedno poseben čar. Pa čeprav tudi za to človek poseka kar nekaj dreves. Kaj nas torej čaka v prihodnosti?
V letošnjem letu se bo Mestna knjižnica Izola priključila projektu Biblos, ki bo predvidoma jeseni v vseh slovenskih knjižnicah izposojal okrog 1.500 naslovov e-knjig in se sedaj testira v desetih slovenskih knjižnicah. Knjige si bo mogoče izposoditi od doma in si jih naložiti za čas izposoje na katerikoli medij (računalnik, tablični računalnik, telefon, …).
"Preko naše spletne strani so v okviru E-knjižnice narejene povezave do slovenskih e-knjig, ki so brezplačno dostopne in si jih je mogoče izposoditi," je razložila Marina Hrs, direktorica izolske knjižnice. Tu je mogoče najti povezave do spletnih slovarjev, brezplačnih člankov slovenskih časnikov in časopisov, povezave do zbirk prostodostopnih zvočnih e-knjig, ravno tako pa je mogoče dostopati do e-gradiv in podatkovnih zbirk, kot so Ius-Info, ali spletnih portalov, kot so npr. Kamra, Europeana, d-Lib in drugih. Do konca februarja je omogočena testna izposoja e-knjig v okviru podatkovne baze Ebsco-Host, kjer so sicer na voljo tudi članki in revije. Ravno tako se je do nedavnega testirala uporaba Enciklopedije Britannice.
Izolska knjižnica bo v letošnjem letu za obiskovalce vzpostavila dostop do izbranih video vsebin, digitaliziranih lokalnih zbirk in učnih e-gradiv, kjer si bodo zainteresirani lahko v knjižnici naložili izbrano vsebino na katerikoli medij, si ogledali film, digitalizirano gradivo ali se učili in na ta način kvalitetneje preživeli prosti čas v knjižnici. Od 8. februarja dalje je vzpostavljen tudi primorski spletni biografski leksikon Primorci.si, v katerem so opisane znane osebnosti Primorske. Le-ta se dnevno izgrajuje in dopolnjuje tako s strani vseh primorskih knjižnic kot tudi drugih zainteresiranih, ki bi želeli v leksikon prispevati zapise.
Od 21. 2. bo v izolski knjižnici gostovala potujoča razstava spletnega portala Kamra, ki jo oblikujejo knjižnice, arhivi in muzeji. Tam gostuje tudi digitalizirana zbirka izolskih starih razglednic.
V Piranu imajo tudi razglednice
"Naša knjižnica digitalizira nekatera gradiva že dlje časa, npr. stare razglednice Pirana. Tudi vse naše knjižne izdaje so dostopne v digitalni obliki na naši spletni strani, na portalu KAMRA oz. na Digitalni knjižnici Slovenije," pa nam je povedala Oriana Košuta Krmac, direktorica Mestne Knjižnice Piran.
Projekti za slepe in slabovidne, ki jih (že) izvaja kranjska knjižnica, se lahko uresničujejo le v okviru območnosti. Naša osrednja območna knjižnica je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (tudi kranjska knjižnica je območna knjižnica), ki mora v skladu z 9. členom Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. l. RS, št. 88/2003) opredeliti cilje, koordinirati in/ali izvajati knjižnične storitve za posebne skupine uporabnikov (med katere sodijo tudi slepi in slabovidni).
Več iz rubrike Družba:
Upravno sodišče za odbojko na mivki