Slovenija se zaradi nedavne sanacije bank ponovno podaja na pot zadolževanja. Tokrat naj bi potrebovali tri milijarde evrov, kot pravi Matic Novak s Fakultete za management, pa je predvidena nova izdaja slovenskih obveznic pričakovana.
Fakulteta za Management: Po mnenju profesorja Novaka je nova zadolžitev pričakovana
Po neuradnih informacijah naj bi se Slovenija še ta mesec ponovno zadolžila, tokrat za tri milijarde evrov, vnovič pa bo poskusila z izdajo dolarske obveznice. Kot ocenjuje Žiga Gregorinčič iz družbe Alta, bi se trenutno lahko zadolžili po 4,5 odstotni obrestni meri. Zahtevani donosi na naše 10-letne državne obveznice so sicer po objavi rezutaltov stresnih testov bank padali, kar pa pomeni nekoliko cenejšo dolgoročno zadolžitev. Čez en mesec utegnejo biti pogoji za zadolževanje ugodnejši, Španija in Italija se denimo za deset let zadolžujeta po 3,8 odstotni obrestni meri, pomembno pa je tudi ali se bomo zadolžili v dolarjih ali evrih.
"Predvidena nova izdaja slovenskih obveznic je pričakovana, saj v kratkem potrebujemo 1,5 milijarde evrov za poplačilo obveznic RS65, ki dospejo v začetku aprila. Hkrati moramo v prihodnjih treh mesecih nekje najti še približno 200 milijonov evrov za poplačilo zakladnih menic. Vemo tudi, da dodatna sredstva potrebujemo za financiranje javne porabe, saj je za letošnje leto zopet predviden proračunski primanjkljaj," namen ponovne zadolžitve komentira Matic Novak (na fotografiji levo), predavatelj ekonomije na koprski Fakulteti za management.
Primeren trenutek za zadolževanje
Kot razlaga Novak, so se zahtevani donosi na slovenske obveznice od lanskega oktobra do danes znižali za več kot dve odstotni točki, v zadnjih dneh pa cena slovenskih obveznic na sekundarnem trgu bolj ali manj ostaja nespremenjena, zato se zdi sedanji trenutek kar primeren za novo zadolževanje. "Ta izdaja obveznic bo zagotovo ugodnejša, kot so bile pretekle, bo pa to tudi nov preizkus zaupanja finančnih trgov," pravi Novak in dodaja, da smo nekatere obljube, ki smo jih investitorjem dali ob prejšnjih izdajah, izpolnili (na primer ustanovitev slabe banke), medtem ko pri strukturnih reformah še vedno močno zamujamo. Težava Slovenije zato po njegovem mnenju ni nova zadolžitev v višini treh milijard, pač pa je problem v tem, da še vedno ni jasna strategija, s katero bomo dosegli to, da bomo dolgove, ki jih sedaj kopičimo, v prihodnje tudi sposobni servisirati. "Koliko v to našo sposobnost verjamejo finančni investitorji, bomo izvedeli že ob tej izdaji. Trenutno kaže, da zaupanje zaenkrat še je, za ohranitev zaupanja tudi v prihodnje pa se bo treba čim prej lotiti reševanja politično manj priljubljenih tem, saj lahko le na ta način dosežemo uravnoteženje javnih financ v srednjeročnem obdobju. To pa je ključno," še dodaja ekonomist.