Po mnenju Goršetovega zagovornika Zakonjška so namreč podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

Glavina je namreč v torek potrdil sporazum s tožilstvom, v katerem sta vodja podjetja Ofis Polona Kuhar ter nekdanja stečajna upraviteljica in finančna svetovalka Stajka Skrbinšek priznali krivdo glede očitane pomoči pri kaznivem dejanju pranja denarja.

Kot je danes ugotavljal Zakonjšek, gre v primeru očitanega kaznivega dejanja pranja denarja za akcesorno odgovornost, saj lahko obtoženi odgovarjajo za svoja dejanja le na podlagi ugotovljene odgovornosti glavnega storilca. Sporazum o priznanju krivde, po katerem sta bili Kuharjeva in Skrbinškova že obsojeni na zaporno kazen, ki jo bosta sicer lahko odslužili z družbeno koristnim delom, pa nujno izhaja iz predpostavke, da je Gorše dejanje storil, čeprav se sojenje zoper njega sploh še ni začelo, je ugotavljal odvetnik.

Sodnik Glavina pa se je po mnenju Goršetovega zagovornika pri potrjevanju sporazuma o priznanju krivde moral vsebinsko seznaniti s sporazumom in se do njega tudi opredeliti. To, da je Glavina sporazum potrdil, pa pomeni, da tudi sam izhaja iz domneve, da je Gorše očitano kaznivo dejanje storil. Torej gre za vnaprej izdelano mnenje o krivdi, zaradi česar je ogrožena nepristranskost procesa, je utemeljeval Zakonjšek.

Okrožna državna tožilka Barbara Milič Rožman je sicer poudarila, da se določila o izločitvi sodnika nanašajo na različne postopke in da jih ne gre aplicirati v primeru, ko sodnik odloča v istem kazenskem postopku.

Glavina je narok prekinil do odločitve predsednice sodišča o njegovi izločitvi

Podobno kot Gorše tudi njegova žena Barbara krivde ni priznala, njen zagovornik Gorazd Fišer pa je tudi sam predlagal izločitev Glavine. Poleg argumentov obrambe Goršeta je svojo zahtevo utemeljil z dejstvom, da bi sodnik tudi v primeru, ko sta se dve obtoženki bili pripravljeni pogoditi o krivdi, z odločitvijo glede njune krivde lahko počakal do zaključka postopka pri obtožencih, ki krivde niso priznali.

Preiskava v zvezi s Hidro je sledila prijavi, ki jo je protikorupcijski komisiji poslal lastnik podjetja NB Nekretnine iz Banjaluke. To je marca 2008 za štiri milijone evrov kupilo Hidro v stečaju, stečajni upravitelj pa mu je prodal tudi parcelo na območju koprskega pristanišča, ki jo je imel Hidro le v uporabi. Zato se podjetje NB Nekretnine ni moglo vpisati v zemljiško knjigo.

Kriminalistična preiskava je razkrila tudi druge sumljive posle in finančne transakcije. V stečajnem postopku Hidra naj bi oškodovali več kot 20 stečajnih upnikov Hidra.

S prenakazili z enega računa na drugega naj bi obtoženi na čelu z Goršetom oprali za skoraj 2,4 milijona evrov.