Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) je zaradi omejitev, ki jih postavlja pri obnovah in gradnjah, pogosto tarča, še posebej pri zasebnih obnovah zaščitenih starih stavb. V primeru podpornega zidu pod Kosovelovo domačijo v Tomaju, je dal ZVKDS invstitorju soglasje za pozidavo lica podpornega betonskega zidu s kamnom in prvotnega kamnitega zidu. "Kamniti zid kot zunanja obloga betonskega podpornega zidu je pozidana v videzu suhega zidu, ni pa to suhi zid," pravijo.

V primeru, da obstoječega kamna ne bi bilo dovolj, bi morala Komunala Sežana, ki je izvajalec del, uporabiti primerljiv kamen. "Za pozidavno se ni uporabil kamen iz prvotnega zidu, kot določa projektna dokumentacija, poleg tega ni ustrezal niti po obliki niti po barvi niti po načinu pozidave," pojasnjuje ZVKDS. Zato so odredili rušitev.

Ne ravno kraška domačija, bolj podeželska vila

Kras je specifično območje, kjer so si ljudje skozi zgodovino pri gradnjah pomagali z lokalnim materialom, torej kamnom oziroma apnencem. Kosovelova domačija se kot dediščina uvršča med spominske objekte in kraje, postavil jo je Srečkov oče Anton Kosovel v začetku 20. stoletja. "Objekt ne predstavlja tipične kraške domačije, bolj je podoben manjši podeželski vili," dodajajo na ZVKD. V hiši so se ohranili osebni predmeti in stanovanjska oprema Kosovelovih.

Kras ima značilne obzidane travnike in pašnike, kamna je bilo v izoblju, malte kot veziva pa precej manj, predvsem je bila predraga. Zato je Kras še danes znan bo posebnih suhih zidovih, ki so jih mojstrsko zlagali skupaj na način, da se niso porušili, in danes pomagajo ustvarjati značilno pokrajino. Po drugi svetovni vojni so se tradicionalni načini začeli opuščati.

Prvič je bil Tomaj omenjen v urbarju za Devin leta 1494, vrh vasi je srednjeveški tabor, ki je bil podrt leta 1934. Ne le v Tomaju, na splošno na Krasu je bilo zaradi nepremišljenih gradbenih posegov poškodovanih ali uničenih precej kraških hiš in domačij. Med drugim so lokalni kamen nadomestili s kamnom od drugod, ali pa uporabili betonske in moderne rešitve. Novogradnje z velikimi okni, neustreznimi barvami fasad in neustreznimi materiali uničujejo identiteto Krasa, "kljub temu se v zadnjih letih krepi zavedanje o pomeni kraške dediščine, zato se pojavljajo obnove, ki upoštevajo tradicionalne oblike, kamnite detajle in izvorne barve. Tako se postopno ohranja značilna podoba Tomaja in celotnega Krasa".

Občina Sežana: izkazalo se je, da je stanje objekta še veliko slabše

Vsa gradbena dela se začnejo iz potrebe in tudi na Kosovelovi domačiji so septembra lani našli razpoke, kar je pomenilo začetek del na objektu. Statik je ugotovil, da je krivo popuščanje podpornega suhega zidu. In sežanska občina je morala neumodma pljuniti v roke. Najprej je bilo potrebno zaščititi dragoceno opremo, med drugim znameniti klavir, na katerem se je učila mednarodno priznana, domačinom pa veliko manj znana pianistka Karmela Kosovel, potem pa sanirati zid.

Izkazalo se je, da je stanje objekta še veliko slabše, kot je sprva kazalo. "Hiša ni temeljena, stoji na povsem ilovnati podlagi, meteorna voda iz tega dela vasi pa se steka neposredno pod objekt. Sanacija podpornega zidu je bila do konca septembra 2025 skoraj zaključena, trenutno pa poteka prva faza obnove hiše. Dela na fasadi, strehi, notranjih prostorih in ureditvi okolice," pojasnjujejo na Občini Sežana.

Kdaj bodo odprli Info center Geopark Kras?

Istočasno poteka prenova nekdanjega mejnega prehoda v Lipici, kjer bo Info center Geoparka Kras–Carso, osrednja informacijska, predstavitvena in upravljavska točka čezmejnega območja matičnega Krasa. Glavni cilj je ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Kras–Carso, ki bo povezal slovenski in italijanski Kras ter spodbujal skupno varovanje naravne in kulturne dediščine, razvoj trajnostnega turizma in izobraževanje o naravnih posebnostih tega edinstvenega prostora.