V Tomaju so danes s krajšim kulturnim programom odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo. Občina Sežana želi, da bi postala drugi kulturni center občine, je na slovesnosti poudaril sežanski župan Andrej Sila. Slavnostna beseda pa je na prireditvi pripadla dolgoletni skrbnici Kosovelove domačije Dragici Sosič, ki jo na hišo veže veliko spominov.
KOSOVELOVA DOMAČIJA V NOVI PODOBI: Ponos Krasa po obsežni prenovi znova odprt (VIDEO)
Slovenija
"Tu sem se včasih zadrževala več kot doma. Še v času po smrti Srečkove sestre in njenega moža, ko je bila domačija popolnoma zaprta enajst let, sem skrbela zanjo in za vrt, ki je bil vedno poln rož," se je spomnila Dragica Sosič. Po prvi prenovi, ko so Kosovelovo domačijo odprli za javnost, pa je postala oskrbnica in je po hiši vodila obiskovalce, kar je počela preko 20 let.
Tokrat je Kosovelova domačija doživela že drugo prenovo, prenovljena je bila tudi notranjost in oprema. V njej so na ogled predmeti, ki so pripadali Kosovelovim, nekateri med njimi so bili osebna last Srečka Kosovela.
Prenova hiše, v kateri je pesnik Srečko Kosovel preživel zadnja meseca življenja, je bila nujno potrebna, ker je bila stavba zaradi posedanja terena in statične ogroženosti za obiskovalce nevarna. Poleg podpornega zidu ob cesti so zato prenovili celotno stavbo in jo energetsko sanirali, prenove so bili deležni tudi vrt in vrtna lopa ter vstopna točka. Vrednost prenove je bila slabih 1,3 milijona evrov.
"V to vrednost niso všteta le gradbena dela, pač pa tudi vsebine, ki smo jih pridobili v okviru projekta. Zelo smo ponosni, da je tako nastal v največji možni meri približek hiše kot je bila leta 1925," je v nagovoru povedal sežanski župan Andrej Sila.
Za projekt celovite obnove Kosovelove domačije v Tomaju je Občina Sežana pridobila sofinancerska sredstva ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v okviru izvajanja programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2022-2025 ter preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada.
Prenovljena Kosovelova domačija ne bo delovala le kot muzej, pač pa tudi kot medgeneracijsko središče, ki bo povezovalo literaturo, umetnost, naravno dediščino Krasa in sodobne družbene teme. Prenovljeni prostori bodo omogočili tudi organizacijo dogodkov, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, podjetniške iniciative in povezovanje skupnosti.
