"Ustavno sodišče naj odloči, kot bo pač odločilo," je po danes vloženi zahtevi opozicije za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah dejal poslanec SDS Kosi. Kot je dodal, pa sami po pogovorih z različnimi pravniki menijo, da bo ustavno sodišče težko odločilo negativno.

Volivci se bodo sicer o odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah izrekali na posvetovalnem referendumu, pri čemer Kosi pričakuje "zelo zanimivo dogajanje", še zlasti, če bo večinska volja volivcev drugačna od odločitve ustavnega sodišča. "Kajti ustava je v več členih jasna, da ima oblast ljudstvo, da jo državljani uveljavljajo na volitvah in da imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani, torej ne tujci," je strnil Kosi. Volilno pravico pa lahko imajo tujci le v primerih in pod pogojih, ki jih določa zakon in tega je moč spreminjati, je še dodal.

Spremembe zakona, s katerimi je DZ sredi junija med drugim odvzel volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.

Nasprotniki sprememb so sicer sprva predlagali zakonodajni referendum, a tik pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili, opozicija pa se je danes obrnila na ustavno sodišče. A tudi če bi se to odločilo zadržati izvajanje zakona, ki je v začetku meseca šele začel veljati, po zagotavljanju Kosija to ne bo vplivalo na izvajanje volilnih opravil za izvedbo letošnjih lokalnih volitev, ki bodo začela teči v ponedeljek.

"Zakon je sicer stopil v veljavo, a v bistvu ne vpliva na letošnje lokalne volitve. Volilna opravila so pred vrati in občine ne morejo izvesti celotnega postopka, torej sprejeti odlokov, ali želijo vzpostaviti več volilnih enot ali zgolj eno," je navedel Kosi. Spremembe zakona namreč posegajo tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti.

Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Predlagatelji sprememb so se tako po Kosijevih besedah trudili te sprejeti pravočasno, da bi se občine lahko pripravile na izvedbo, a je bilo s podano pobudo za zakonodajni referendum "tako ali tako onemogočeno, da bi na teh lokalnih volitvah ta zakon veljal".

Bo pa medtem, če ustavno sodišče ne bo zadržalo zakona, veljal odvzem volilne pravice tujcem. Kljub temu, da število volilnih upravičencev med drugim vpliva na število potrebnih podpisov za vlaganje kandidatur za tiste kandidate, ki kandidirajo s podporo volivcev, Kosi pri izvedbi volilnih pravil težav ne pričakuje.

Tako tudi zavrača svarila opozicije, da se volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami. Po njegovem videnju v danem primeru namreč ne gre za korenite spremembe. Sprememba, ki je postala "jabolko spora", pa vpliva "zgolj na spremembe v volilnem imeniku".