42-letni moški iz Bangladeša, zaposlen kot prodajalec v minimarketu na severnem obrobju Torina, je v soboto, 29. avgusta, spolno napadel 13-letno deklico. Po dveh nočeh v zaporu Lorusso e Cutugno ga je preiskovalni sodnik izpustil na prostost zgolj z obveznostjo vsakodnevnega javljanja policiji. Odločitev, utemeljena med drugim z njegovim "obžalovanjem", je razburila javnost, premierko Giorgio Meloni, ministra za pravosodje Carla Nordia in številne politike.

Dogodek se je zgodil v soboto, 29. avgusta 2026. Po poročanju italijanskih medijev je 13-letnica tistega dne po kosilu odšla v minimarket v okrožju Madonna di Campagna v Torinu, da bi kupila sokove za brate. V trgovini, kjer je bil v tistem trenutku sam prodajalec, jo je 42-letnik najprej nagovoril, ji ponudil pijačo in se pozanimal o njeni starosti. Ko mu je povedala, da ima 13 let, je komentiral, da je "zelo mlada". Nato jo je med policami večkrat objel in ji otipal prsi.

Deklica je v šoku pobegnila iz trgovine, takoj poklicala mamo in se zaradi slabosti in strahu ustavila na pločniku v bližini pralnice, kjer je čakala prijatelja, da jo pride iskat. Kasneje je opisala, da ji je bilo gnusno, da jo je obšla slabost in da zaradi šoka ni mogla niti hoditi.

Preiskovalni sodnik je ugotovil obstoj "resnih indicov krivde". Dekličine izjave so bile tudi potrjene z video posnetki. Hkrati je ugotovil, da obstajajo tudi varnostne potrebe, saj je dejstvo, da je v manj kot 40 minutah najprej napadel odraslo žensko in nato 13-letnico, pokazalo, da ima moški težave z zadrževanjem impulzov. A kljub temu je menil, da pripor ni nujen.

Kot ključne okoliščine je navedel, da moški doslej ni bil kaznovan, da je sodeloval s tem, ko je sam posredoval posnetke kamer ter da je med zaslišanjem pokazal "obžalovanje", že sama izkušnja aretacije in prve noči v zaporu pa naj bi delovala kot zadosten odvračilni učinek. Zato je odredil zgolj obveznost vsakodnevnega javljanja policiji. Zahteve tožilstva za pripor ni sprejel.

Odločitev je v Italiji sprožila val ogorčenja. Premierka Giorgia Meloni je na Facebooku zapisala: "Veliko govorimo o varnosti. Od vlade se upravičeno zahteva odgovornost za tisto, kar ne deluje. Toda tukaj je treba vprašanje postaviti do konca. Zakone smo napisali in so strožji kot kdajkoli. Policija je opravila svoje delo, v nekaj urah, odlično. Tožilstvo je zahtevalo najstrožji ukrep. Celotna veriga je delovala. In potem pride odločitev, ki jo v oseminštiridesetih urah prelomi, in mi ne moremo narediti ničesar, razen poslati inšpektorje ministrstva, kar tudi delamo. […] Kdo to razloži tisti družini? Kdo to razloži tistemu okrožju, ki ve, da je ta moški spet tam?"

Vodja Lige Matteo Salvini je na družbenih omrežjih pozdravil Nordijevo odločitev in ponovno pozval k uvedbi kemične kastracije za spolne prestopnike. Poslanci in senatorji različnih strank so odločitev označili za "sramotno", "grozljivo" in "podcenjevanje nevarnosti". Nekateri so zahtevali tudi posredovanje Višjega sodnega sveta (CSM).

++ Nordio invia ispettori a Torino per il caso degli abusi sessuali ++
Bene così!

E ora, avanti con la proposta della Lega sulla CASTRAZIONE CHIMICA. pic.twitter.com/gDI67pIk4U

— Matteo Salvini (@matteosalvinimi) September 1, 2026

Minister za pravosodje Carlo Nordio je takoj napovedal napotitev inšpektorjev na torinsko sodišče. V izjavi je poudaril, da spoštuje neodvisnost sodstva, a da želi zaradi izjemnosti primera pridobiti vse potrebne ocene.

Tožilstvo v Torinu bo odločitev sodnika izpodbijalo pred sodiščem za ponovno presojo pripornih ukrepov. Po njihovem mnenju obstajata tako nevarnost ponovitve kaznivega dejanja kot tudi  nevarnost pobega.

V intervju s sodnikom rimskega pritožbenega sodišča in svetovalcem preiskovalne komisije za femicid Valeriem de Gioio, objavljenem na Fanpage.it, je le-ta dejal: "Tako imenovano obžalovanje samo po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala družbeno nevarnost posameznika. Prav tako ne izključuje kazenskopravne relevantnosti njegovega ravnanja. […] V takšnih primerih je mogoče ‘nagone’ storilcev spolnih kaznivih dejanj omejiti samo z ukrepi odvzema prostosti, torej s hišnim priporom ali priporom v zaporu. Obveznost javljanja policiji je pretirano blag ukrep, saj je njegovo spoštovanje prepuščeno prostovoljni pripravljenosti osumljenca."

Opozoril je tudi na tveganje, da tovrstne odločitve žrtve odvrnejo od prijav: "Prijava je ključnega pomena in država mora žrtev nemudoma zaščititi."