ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Če utrujenost kljub spremembam življenjskega sloga ne mine, strokovnjaki priporočajo obisk zdravnika, da izključi morebitne zdravstvene težave.

Depresija

Depresija je eden najpogostejših vzrokov za dolgotrajno utrujenost. Povezana je z neravnovesjem nevrotransmiterjev v možganih in pogosto povzroča tudi motnje spanja. Nekateri težko zaspijo ali se ponoči pogosto prebujajo, drugi pa spijo predolgo. V obeh primerih se lahko pojavita izčrpanost in pomanjkanje energije.

Poleg utrujenosti se lahko pojavijo tudi spremembe apetita ali telesne teže, težave s koncentracijo in odločanjem, občutki krivde ali manjvrednosti, izguba zanimanja za dejavnosti, ki so človeka nekoč veselile, ter misli na smrt ali samomor.

Če sumite, da gre za depresijo, je pomembno, da čim prej poiščete strokovno pomoč, saj depresija brez ustreznega zdravljenja običajno ne izzveni sama.

Anksioznost

Tudi anksioznost in anksiozne motnje pogosto spremljata utrujenost in slab spanec. Pomanjkanje spanja lahko poveča občutek tesnobe, tesnoba pa nato še dodatno poslabša kakovost spanja, zato hitro nastane začaran krog.

Med motnje, pri katerih se pogosto pojavljata utrujenost in moten spanec, sodijo generalizirana anksiozna motnja, socialna anksiozna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, panična motnja in specifične fobije.

Stres

Dolgotrajen stres je eden najpogostejših razlogov za pomanjkanje energije. Pogosto povzroča neprespane noči, hkrati pa človeka psihično in telesno izčrpava.

Podobno kot pri anksioznosti tudi tukaj velja, da slab spanec povečuje stres, stres pa nato še dodatno poslabša kakovost spanja, zato hitro nastane začaran krog.

Pri obvladovanju stresa lahko pomagajo tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga nidra oziroma t. i. jogijsko spanje, ter druge metode sproščanja telesa in uma.

Bipolarna motnja

Za bipolarno motnjo so značilna izrazita nihanja razpoloženja, energije in aktivnosti. Pri ljudeh s to motnjo so pogosti nespečnost, nočne more in moten ritem spanja, kar lahko vodi v kronično utrujenost.

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD)

ADHD ni povezan le s težavami pri koncentraciji. Tako pri otrocih kot pri odraslih ga pogosto spremljajo motnje spanja, ki lahko povzročajo dnevno zaspanost in utrujenost.

Na kakovost spanja lahko vplivajo tudi nekatera zdravila za zdravljenje ADHD. Raziskave kažejo, da lahko izboljšanje spalnih navad ublaži simptome ADHD in izboljša kakovost življenja.

Premalo delujoča ščitnica

Pri ljudeh z zmanjšanim delovanjem ščitnice lahko že povsem običajna opravila povzročijo občutek velike izčrpanosti.

Ščitnica proizvaja hormone, ki uravnavajo presnovo. Če jih telo ne proizvaja dovolj, se presnova upočasni, kar lahko povzroči utrujenost, povečanje telesne teže in simptome depresije.

Diagnozo zdravnik potrdi s krvnimi preiskavami, zdravljenje pa običajno vključuje zdravila za nadomeščanje ščitničnih hormonov, piše Verywell Mind.

Sindrom kronične utrujenosti

Sindrom kronične utrujenosti, imenovan tudi mialgični encefalomielitis/sindrom kronične utrujenosti (ME/CFS), je bolezen, za katero so značilni huda utrujenost, zmanjšana sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti, spanec, po katerem se človek ne počuti spočitega, težave s koncentracijo ter spremembe krvnega tlaka in srčnega utripa.

Ljudje s to boleznijo si želijo biti dejavni, vendar za to preprosto nimajo dovolj energije. Ker so simptomi podobni tistim pri nekaterih drugih boleznih ali depresiji, je postavitev diagnoze pogosto zahtevna.

Natančen vzrok bolezni še vedno ni znan, zdravljenje pa običajno vključuje kombinacijo zdravil in sprememb življenjskega sloga.

Fibromialgija

Fibromialgija se pogosto prepleta s sindromom kronične utrujenosti, vendar jo poleg utrujenosti spremljajo tudi kronične bolečine po vsem telesu.

Pogoste so tudi motnje spanja. Ker posebnega diagnostičnega testa ni, zdravnik diagnozo postavi na podlagi zdravstvene zgodovine, simptomov ter razširjenih bolečin po telesu.

Zdravljenje običajno vključuje zdravila in spremembe življenjskega sloga.

Avtoimunske bolezni

Tudi avtoimunske bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus in celiakija, lahko povzročajo dolgotrajno utrujenost, podobno tisti pri depresiji.

Pri številnih bolnikih se poleg telesnih simptomov pojavijo tudi znaki depresije. K občutku utrujenosti in izčrpanosti prispevajo tudi kronične bolečine ter posledice dolgotrajne bolezni.

Spalna apneja

Obstruktivna spalna apneja je motnja, pri kateri se med spanjem dihanje večkrat prekine za več kot deset sekund.

Takšne prekinitve zmanjšajo kakovost spanja, zato se lahko pojavijo dnevna utrujenost, jutranji glavoboli, slabša koncentracija in spremembe razpoloženja.

Če sumite, da imate spalno apnejo, je priporočljiv pregled pri zdravniku, ki vas lahko po potrebi napoti na preiskavo, s katero med spanjem spremljajo dihanje in druge telesne funkcije.

Anemija zaradi pomanjkanja železa

Železo je nujno za tvorbo hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki po telesu prenaša kisik.

Če ga primanjkuje, telo ne dobi dovolj kisika, zato se lahko pojavijo utrujenost, omotica, bledica, glavoboli, težko dihanje in občutek šibkosti.

Ker je vzrokov za anemijo lahko več, lahko zdravnik po potrebi opravi tudi dodatne preiskave.

Dehidracija in neustrezna prehrana

Za ohranjanje energije sta ključna zadosten vnos tekočine in uravnotežena prehrana.

Premalo tekočine je povezano z motnjami spanja, utrujenostjo in slabšo zbranostjo. Občutek izčrpanosti lahko povzročijo tudi prenizek energijski vnos, preveč rafiniranih ogljikovih hidratov ali premalo beljakovin. Pri nekaterih so vzrok lahko tudi alergije na določena živila, na primer pšenico ali mlečne izdelke.

Premalo gibanja ter alkohol in kajenje

Sedeč način življenja in premalo telesne dejavnosti lahko prispevata k utrujenosti in slabši kakovosti spanja.

Negativno lahko vplivata tudi kajenje in uživanje alkohola, saj pogosto poslabšata spanec in povzročita, da se naslednji dan počutite utrujeni in brez energije.

Kako si povrniti energijo?

Ne glede na vzrok lahko k več energije in kakovostnejšemu spancu prispeva nekaj preprostih vsakodnevnih navad.

Strokovnjaki priporočajo redno telesno dejavnost, saj ugodno vpliva na telesno in duševno zdravje. Koristen je tudi kratek dremež čez dan, ki naj traja od 20 do 30 minut, saj lahko predolgo dremanje poslabša kakovost nočnega spanca.

Pomembno je tudi, da si ustvarite večerno rutino. K boljšemu spancu lahko pripomorejo topla prha ali kopel, branje knjige in meditacija. Priporočljivo je tudi, da je spalnica čim bolj temna in namenjena predvsem spanju.

Strokovnjaki svetujejo, da se v poznih popoldanskih in večernih urah izogibate kavi, energijskim pijačam, alkoholu in drugim poživilom, saj lahko otežijo uspavanje in poslabšajo kakovost spanca.

Prav tako je priporočljivo, da pred spanjem odložite telefon, tablico in druge elektronske naprave, saj svetloba zaslonov in brskanje po vsebinah možganom otežita sprostitev ter pripravo na kakovosten spanec.