Zakaj jeseni pogosteje zbolimo?

Cleveland Clinic pojasnjuje, da se v hladnejšem delu leta poveča izpostavljenost povzročiteljem okužb. Ko temperature padejo, več časa preživimo v zaprtih prostorih in v bližini drugih ljudi, kjer je prezračevanje pogosto slabše, zato se virusi lažje širijo.

Pomembno vlogo ima tudi hladen in suh zrak, ki lahko izsuši sluznico nosu in dihalnih poti. Ta predstavlja eno prvih obrambnih linij telesa pred povzročitelji bolezni, zato je ob njeni izsušitvi zaščitna funkcija slabša. Hladnejše vreme lahko vpliva tudi na delovanje imunskega sistema, telo pa mora več energije porabiti za vzdrževanje ustrezne telesne temperature.

V hladnejših mesecih so pogostejši prehladi, gripa, respiratorni sincicijski virus (RSV), covid-19, okužbe sinusov, bronhitis in norovirusne okužbe. Mraz jih ne povzroča neposredno, so pa v tem obdobju razmere za njihovo širjenje ugodnejše.

Jesen lahko prinese tudi povečano izpostavljenost cvetnemu prahu plevelov in plesnim. Eden najpogostejših jesenskih alergenov je ambrozija, ki običajno začne cveteti konec avgusta, vlažno vreme in razpadajoče rastlinje pa lahko povečata težave pri ljudeh, občutljivih na plesen.

Pri razlikovanju med alergijo in okužbo je koristno spremljati simptome. Vročina ali mrzlica, bolečine v telesu, izrazita utrujenost, slabost ali bruhanje, močan kašelj in dolgotrajnejše boleče grlo bolj kažejo na okužbo zgornjih dihal kot na sezonsko alergijo.

Za zmanjšanje možnosti okužb so priporočljivi ustrezna prehrana, dovolj tekočine, počitek in oblačenje glede na vremenske razmere. Hidracija je pomembna tudi zato, ker je lahko občutek žeje v hladnem vremenu manj izrazit, čeprav telo še vedno potrebuje dovolj tekočine. Pri suhem zraku lahko pomaga vlaženje zraka. Pomembni so tudi dobra higiena in izogibanje stikom z drugimi, kadar smo bolni.

Pri jesenskih alergijah je smiselno predvsem zmanjševati izpostavljenost alergenom. Med ukrepi so zaprta okna v obdobjih visoke koncentracije cvetnega prahu, prhanje po prihodu od zunaj, umivanje rok in obraza ter preoblačenje, saj se cvetni prah oprime tudi oblačil.

Prehlad ali jesenska alergija?

Mayo Clinic navaja, da so si lahko simptomi alergije in prehlada podobni. Pri obeh se lahko pojavijo kihanje ter zamašen nos ali izcedek iz nosu, vendar so za sezonske alergije značilne predvsem srbeče oči, medtem ko so pri prehladu pogostejši boleče grlo, kašelj in včasih povišana telesna temperatura.

Pomemben namig je lahko tudi trajanje težav. Prehlad pri odraslih običajno traja od tri do deset dni, čeprav lahko kašelj vztraja še nekaj tednov. Sezonske alergije pa lahko trajajo več tednov oziroma toliko časa, dokler je človek izpostavljen alergenu.

Jesen torej sama po sebi ne povzroča viroz. Hladnejši in bolj suh zrak ter več časa, preživetega v zaprtih prostorih, pa ustvarjajo razmere, v katerih se okužbe lažje širijo. Ker so lahko v istem obdobju izrazite tudi sezonske alergije, je pri pojavu težav koristno spremljati predvsem vrsto, kombinacijo in trajanje simptomov.