ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Koliko las običajno izgubimo na dan?

V povprečju človeku vsak dan izpade od 50 do 150 las. Čeprav se to morda zdi veliko, je na lasišču približno 100.000 ali več lasnih mešičkov, zato je takšna količina izpadanja običajen del njihovega naravnega cikla.

"Lasje prehajajo skozi cikle, v katerih rastejo in nato izpadejo," pojasnjuje dr. Bergfeld. "Zato je določeno izpadanje pričakovano."

Naravni cikel las ima tri glavne faze. Rastna oziroma anagena faza traja od dve do osem let, nato sledi prehodna oziroma katagena faza, ki traja približno od dva do šest tednov. V tem času se lasni mešički začnejo krčiti. Zadnja je telogena oziroma faza mirovanja, ki traja približno od dva do štiri mesece in se konča z izpadom lasu.

Izpadanje je torej naravni del rasti las, saj po izpadu starega lasu lahko začne rasti nov.

Raziskave kažejo, da je izguba las pogostejša pri moških, medtem ko se lahko pri ženskah izpadanje okrepi med nosečnostjo in menopavzo. Več kot polovica žensk sčasoma opazi izrazitejše redčenje ali izgubo las.

Na izpadanje lahko vpliva tudi način oblikovanja pričeske. Pogosta uporaba vročih pripomočkov in tesne pričeske lahko povečajo izpadanje, dolgotrajne takšne navade pa lahko povzročijo tudi trajno izgubo las.

Naravno izpadanje in izguba las nista isto

Pomembno je razlikovati med običajnim izpadanjem las in dejansko izgubo las. Pri naravnem izpadanju las zaključi svoj življenjski cikel, izpade, nato pa na njegovem mestu zraste nov. O izgubi las pa govorimo takrat, ko las izpade in nov ne začne več rasti.

Ker so posamezni lasje v različnih fazah cikla, se posledice sprememb v telesu pogosto pokažejo z zamikom.

"Vsako večje izpadanje, ki ga opazite danes, je posledica nečesa, kar se je zgodilo pred tremi meseci," pojasnjuje dr. Khetarpal.

Če nenadoma opazite bistveno več izpadlih las kot običajno, je to lahko znak, da se v telesu dogajajo druge spremembe. Med pogostejšimi vzroki je tudi stres.

1. Stres

Stres je eden najpogostejših vzrokov za povečano izpadanje las. Ko se raven kortizola, stresnega hormona, zviša, lahko lasni mešički prezgodaj preidejo v fazo mirovanja. Posledično lasje začnejo izpadati prej kot običajno.

Močan stresni dogodek, kot sta ločitev ali smrt bližnjega, lahko zato povzroči redčenje in povečano izpadanje las šele nekaj mesecev pozneje.

Podoben učinek imajo lahko tudi bolezen, operacija ali drug večji telesni pretres, saj lahko zmotijo normalen cikel rasti las. "Vsak večji šok za telo lahko povzroči, da začnejo lasje izpadati dva ali tri mesece pozneje," pojasnjuje dr. Khetarpal.

Ko stres mine, se telo običajno postopoma prilagodi, čezmerno izpadanje pa se ustavi. Po podatkih Ameriške akademije za dermatologijo pri večini ljudi lasje v šestih do devetih mesecih ponovno pridobijo običajno gostoto.

2. Hormonske spremembe in ščitnica

Na izpadanje las lahko pomembno vplivajo tudi hormonske spremembe. Povečano izpadanje se lahko pojavi nekaj mesecev po porodu ali med menopavzo, pa tudi po začetku ali prenehanju uporabe hormonske kontracepcije.

Vzrok so lahko tudi prekomerno ali premalo delujoča ščitnica, sindrom policističnih jajčnikov, inzulinska rezistenca ter odstranitev enega ali obeh jajčnikov.

Pri težavah s ščitnico lahko lasje postanejo opazno redkejši, nekateri pa med krtačenjem opazijo, da izpadajo celo v šopih. Z zdravljenjem bolezni ščitnice se lahko rast las ponovno vzpostavi.

3. Bolezni in zdravstvena stanja

Izpadanje las je lahko povezano tudi z različnimi boleznimi in zdravstvenimi stanji. Naravni cikel njihove rasti lahko začasno zmoti že bolezen, kot je gripa, zlasti če jo spremlja visoka vročina.

Večji in dolgotrajnejši vpliv imajo lahko kronične in avtoimunske bolezni, ki močno obremenjujejo telo. Mednje spada alopecija areata, pri kateri imunski sistem napade lasne mešičke in povzroči izpadanje las.

"Alopecija se lahko pojavi kjer koli na telesu, tudi na lasišču," pojasnjuje dr. Khetarpal. "Pogosto povzroči okrogla, omejena območja, ki so popolnoma brez las."

Težave lahko povzročijo tudi okužbe lasišča, pri katerih se pojavijo luskasti in včasih vneti predeli, spremlja pa jih lahko tudi izguba las na posameznih mestih. Po zdravljenju okužbe lasje praviloma ponovno začnejo rasti.

Izpadanje je lahko povezano tudi z luskavico lasišča. Ko se stanje umiri, lasje običajno ponovno zrastejo, vendar lahko okrevanje traja nekaj časa.

4. Pomanjkanje hranil

Za zdravo rast las telo potrebuje dovolj vitaminov, mineralov, beljakovin in drugih hranil. Njihovo pomanjkanje lahko povzroči redčenje ali izpadanje las. Med hranili, katerih pomanjkanje je lahko povezano s temi težavami, so železo, vitamin D in vitamini skupine B.

Dr. Khetarpal pojasnjuje: "Telo potrebuje določene vitamine in hranila, da lahko gradi lase. Če vam jih primanjkuje, vam lahko zdravnik priporoči vitamine in prehranska dopolnila za rast las."

Ameriška akademija za dermatologijo med hranili, katerih pomanjkanje lahko povzroči opazno izpadanje las, posebej izpostavlja biotin, železo, beljakovine in cink. Ko se pomanjkanje odpravi in telo ponovno dobi dovolj potrebnih hranil, lahko lasje znova začnejo rasti.

5. Zdravila in zdravljenje raka

Izpadanje las je lahko stranski učinek nekaterih zdravil, med katerimi so antibiotiki, antidepresivi, zaviralci beta, zdravila za redčenje krvi in krvni tlak ter hormonske terapije. Težave se lahko pojavijo predvsem pri dolgotrajni uporabi.

Pogost vzrok izrazite izgube las je tudi kemoterapija, saj deluje na hitro rastoče rakave celice. Ker hitro rastejo in se delijo tudi celice lasnih mešičkov, zdravljenje prizadene tudi njih.

Pri kemoterapiji ali obsevanju glave oziroma vratu lahko zato človek že v nekaj tednih izgubi večino ali vse lase. Po koncu zdravljenja ti običajno začnejo ponovno rasti v nekaj mesecih.

Če sumite, da je za izpadanje odgovorno določeno zdravilo, se posvetujte z zdravnikom, ki vam ga je predpisal. Zdravljenja ne prekinite sami, saj lahko nenadna prekinitev nekaterih zdravil povzroči resne zdravstvene težave.

6. Nega in oblikovanje las

K izpadanju lahko prispevajo tudi nekatere navade pri negi in oblikovanju las. Pogosta uporaba visoke temperature ter tesno spete pričeske, kot so čopi in kite, lahko poškodujejo lase in lasne mešičke.

Dolgotrajno vlečenje las zaradi tesnih pričesk lahko povzroči trakcijsko alopecijo. Če poškodbe lasnih mešičkov postanejo trajne, lasje na prizadetih mestih ne morejo več zrasti.

Škodujejo jim lahko tudi beljenje in drugi agresivni kemični postopki ter pogosta uporaba vročih sušilnikov, kodralnikov in likalnikov. Na njihovo stanje lahko vpliva tudi prepogosto ali premalo pogosto umivanje.

Ameriška akademija za dermatologijo opozarja, da lahko tudi dolgotrajno barvanje, trajno kodranje ali kemično ravnanje povzroči poškodbe in posledično izgubo las. Če je lasni mešiček uničen, iz njega las ne more več zrasti.

Drugi možni vzroki

Najpogostejši vzrok izgube las po svetu je dedno izpadanje, ki prizadene tako moške kot ženske. Podedovani geni povzročijo postopno krčenje lasnih mešičkov, dokler ti sčasoma ne prenehajo proizvajati las. Pri ženskah se to običajno najprej pokaže kot splošno redčenje las ali širjenje preče, pri moških pa kot umikanje lasne linije ali plešavost na vrhu glave.

Na lase vpliva tudi staranje, saj se njihova rast z leti upočasnjuje. Lasni mešički lahko postopoma prenehajo proizvajati nove lase, zaradi česar se ti redčijo, hkrati pa začnejo izgubljati barvo.

Med redkejšimi vzroki je brazgotinska alopecija, pri kateri vnetje uniči lasne mešičke. Ker iz uničenega mešička las ne more več zrasti, je zgodnje odkrivanje pomembno za preprečevanje nadaljnje izgube.

Izpadanje lahko povzročijo tudi nekatere nezdravljene spolno prenosljive okužbe, med njimi sifilis. Ta lahko povzroči izgubo las v zaplatah na lasišču, obrveh, bradi in drugih delih telesa. Po zdravljenju okužbe lasje pogosto ponovno začnejo rasti.

Možen vzrok je tudi trihotilomanija oziroma puljenje las, ki je lahko povezano z blaženjem stresa. Če lasni mešički niso uničeni, lahko po prenehanju puljenja lasje ponovno zrastejo.

Izpadanje je lahko povezano tudi z dolgotrajno izpostavljenostjo nekaterim strupom. Ameriška akademija za dermatologijo med njimi navaja arzen, talij, živo srebro in litij. Povzročijo ga lahko tudi velike količine varfarina ter preveliki odmerki vitamina A ali selena. Ko izpostavljenost preneha, lasje praviloma ponovno začnejo rasti.

Kako veste, da vam izpada preveč las?

Ker vsak dan naravno izgubimo določeno količino las, ni vedno preprosto presoditi, kdaj jih izpada preveč. Med opozorilnimi znaki so nenadno povečano izpadanje, opazno redčenje ali plešasti predeli, spremembe lasne linije ter občutljivo ali razdraženo lasišče.

"Če se vam zdi, da izgubljate čezmerno količino las ali opažate redke oziroma plešaste predele, se za pregled posvetujte z zdravnikom, zlasti dermatologom," svetuje dr. Bergfeld.

Pomagate si lahko tudi s preprostim preizkusom. S prsti nežno povlecite skozi suhe in čiste lase. Če vam po enem potegu v roki ne ostaneta več kot dva lasa, to najverjetneje ni razlog za skrb. Če pa že po enem ali dveh potegih izpade več las, je priporočljivo na to opozoriti zdravstvenega delavca.