Projekt Ero-STOP oziroma Napredni in trajnostni pristopi k preprečevanju erozije tal je potekal v okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027. Kot je pojasnila doc. dr. Jasna Smolar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je bila Občina Ajdovščina pobudnica projekta, saj se na njenem območju vse pogosteje pojavljajo težave s pobočnimi masnimi premiki na kmetijskih zemljiščih.

Na tem območju sta posebej izraziti padavinska erozija na strmih neporaščenih površinah in zemeljski plazovi. Posledice se lahko pokažejo tudi v bližnjih naseljih, kjer ob močnem deževju voda z erodirano zemljino zamaši odvodne sisteme ter poškoduje ceste in drugo infrastrukturo. Dolgoročno pa erozija pomeni predvsem postopno izgubo rodovitne prsti.

Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Velike Žablje.

Več poudarka na preventivnem delovanju

Ena od ugotovitev projekta je, da je obravnava erozije na kmetijskih zemljiščih trenutno bolj usmerjena v odpravljanje posledic kot v njihovo preprečevanje. Posebej občutljive so površine po zahtevnih agromelioracijah, ko se odstrani vegetacijski pokrov in preoblikuje teren, vse dokler se ponovno ne vzpostavi vegetacijski pokrov.

Smolarjeva meni, da bi lahko razmere izboljšali z boljšim pretokom in upoštevanjem strokovnih informacij. Geološko-geotehnična poročila bi morali neposredno upoštevati pri načrtovanju zahtevnih agromelioracij, na bolj tveganih območjih pa zagotoviti tudi strokovni nadzor med izvajanjem del.

Rezultati podrobne analize površinskega odtoka na celotnem območju vinograda Zavino ter primerjava modelne napovedi erozije na ožjem območju z dejanskim dogodkom oktobra 2023.

Kako pomembna je preventiva, kaže primer vinogradov v Zavinu. Po preoblikovanju terena je ob intenzivnih padavinah prišlo do večje erozije. Voda je skupaj z erodiranim površinskim slojem tal pritekla proti naselju, dosegla območje stanovanjske hiše, zamašila meteorno kanalizacijo in povzročila škodo na lokalni cesti.

Analize so pokazale, da je treba že pri načrtovanju posegov upoštevati sestavo in lastnosti tal, naklon terena, prispevne površine, padavinski režim, površinski odtok, izvire in močila ter pri predvideni končni geometriji preveriti, kako bo ureditev terena, na primer izvedba teras, vplivala na smer in količino površinskega odtoka.

Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Plače. 

Premikanje terena spremljali z dronom

Drugi pilotni primer je bil vinograd nad Velikimi Žabljami, kjer se je ob novo oblikovanem vinogradu sprožil plaz, znaki premikanja pa so se pokazali tudi znotraj vinograda.

Strokovnjaki so območje periodično snemali z dronom in s primerjavo digitalnih modelov površja določili območje premikanja. Z računskimi analizami so nato preverili možne ukrepe za stabilizacijo. Pomembno vlogo je imel tudi kmetovalec, ki je zaradi dolgoletnega poznavanja zemljišča opozoril na znake premikanja. Izbrani ukrep je nato izvedel, dosedanje spremljanje pa po navedbah Smolarjeve kaže, da je učinkovit.

Publikacija: "Zadržimo zemljo tam, kjer raste prihodnost"

Intenzivni nalivi povečujejo tveganje

Težave dodatno stopnjujejo podnebne spremembe. Slovenija je zaradi razgibanega reliefa, lastnosti tal in hidroloških razmer že sicer precej izpostavljena vodni eroziji, vse pogostejši kratkotrajni in intenzivni nalivi pa nevarnost še povečujejo.

Posebej ranljive so sveže preoblikovane in neporaščene kmetijske površine. V projektu zato poudarjajo pomen ustreznega načrtovanja končne geometrije terena in smeri površinskega odtoka, celovitega odvodnjavanja, vegetacijskega pokrova, povečevanja deleža organske snovi v tleh in vegetacijskih varovalnih pasov.

Primerjava digitalnih modelov površja, izdelanih na podlagi večkratnih snemanj z brezpilotnim letalnikom. Označeno je območje plazu in območje premikov v vinogradu. 

Smolarjeva poudarja, da se bomo morali spreminjajočim se podnebnim razmeram prilagoditi ter z bolj celostnim načrtovanjem povečati odpornost kmetijskih zemljišč in širšega prostora. Pri tem pa ni dovolj le določati novih zahtev, temveč je treba kmetovalcem zagotoviti ustrezno strokovno podporo in poiskati sistemske rešitve, ne da bi dodatna finančna bremena preprosto prenesli nanje. Pomembno je predvsem boljše sodelovanje med strokovnjaki, kmetijskimi svetovalci, pristojnimi institucijami in uporabniki zemljišč.

S problematiko in predlogi projekta so bili tako seznanjeni tudi pristojni državni organi: Ministrstvo za kmetijstvo je pri projektu sodelovalo kot pridruženi partner, o ugotovitvah pa so se projektni partnerji pogovarjali tudi s predstavniki Direkcije RS za vode.

Glavno sporočilo projekta je, da je treba več pozornosti nameniti preventivnemu delovanju ter povečanju odpornosti kmetijske krajine na spreminjajoče se podnebne razmere. K sanaciji posledic pa bi se morali zatekati predvsem takrat, ko škode kljub preventivnemu delovanju ni mogoče preprečiti. Kot so sporočilo strnili sodelujoči pri projektu: "Zadržimo zemljo tam, kjer raste prihodnost."