ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Zakaj sploh pride do napihnjenosti?

Napihnjenost je pogosto povezana z zaprtjem in kopičenjem plinov v prebavilih. Pri zaprtju se blato v črevesju zadržuje dlje, kar lahko povzroči fermentacijo in nastajanje plinov. "Vse obstane," pojasnjuje Czerwony. "Blato tam preprosto ostane, fermentira in opozarja nase."

Podobno se lahko zgodi po zaužitju živil, ki jih telo težje prebavi. Ta ostanejo v prebavilih dlje, med njihovo razgradnjo pa lahko nastane več plinov, zaradi česar se pojavi občutek napetega in polnega trebuha.

Pri lajšanju težav lahko pomagajo vlaknine, dovolj tekočine in izbira živil, ki jih telo dobro prenaša.

Vlaknine skrbijo za urejeno prebavo

Vlaknine pomagajo uravnavati premikanje hrane skozi prebavila in odvajanje blata. Če vsebina skozi črevesje potuje prepočasi, lahko blato postane trdo in se pojavi zaprtje, prehitro prehajanje pa lahko povzroči drisko.

Pri tem imata različni vrsti vlaknin različni nalogi. Topne vlaknine v prebavilih tvorijo gelu podobno snov, ki upočasni prehajanje hrane in pomaga oblikovati blato. Netopne vlaknine zadržujejo vodo ter tako pripomorejo k mehkejšemu blatu in lažjemu odvajanju.

Med živili z veliko vlakninami sta kvinoja in ovseni kosmiči. Kvinoja vsebuje skoraj dvakrat toliko vlaknin kot številna druga žita, ovseni kosmiči pa lahko pripomorejo k rednejšemu odvajanju.

Brez dovolj tekočine ne gre

Za normalno delovanje prebave je poleg vlaknin pomembna tudi zadostna hidracija. Tekočina pomaga ohranjati blato mehko in omogoča njegovo lažje izločanje.

"Če je blato suho in trdo, ga je precej težje izločiti," opozarja Czerwony.

Tekočino lahko zaužijemo tudi s hrano. Lubenica vsebuje več kot 90 odstotkov vode, zelena približno 95 odstotkov, kumare pa okoli 96 odstotkov. Zelena poleg vode in vlaknin vsebuje tudi manitol, sladkorni alkohol, ki lahko zmehča blato in spodbudi odvajanje.

Katero sadje lahko pomaga?

Nekatere vrste sadja vsebujejo snovi, ki podpirajo razgradnjo hrane in delovanje prebavil. Ananas vsebuje encim bromelain, ki pomaga razgrajevati beljakovine, podoben učinek pa ima papaja zaradi encima papaina.

Koristno je lahko tudi jagodičevje, kot so borovnice, robide, maline in jagode, saj vsebuje vlaknine in veliko vode.

Pri jabolkih je odziv lahko različen. Vsebujejo pektin, vlaknino, ki podpira urejeno prebavo, vendar lahko pri nekaterih zaradi fruktoze in težje prebavljivih vlaknin v lupini povzročijo napihnjenost.

Ingver in zeleni čaj lahko olajšata prebavo

Čebula in česen vsebujeta fruktane, vrsto ogljikovih hidratov, ki lahko pri občutljivih ljudeh povzročijo napihnjenost in druge prebavne težave.

Več težav lahko povzroča predvsem surova čebula, zato jo je priporočljivo toplotno obdelati. Podobno velja za česen, ki je po kuhanju lahko lažje prebavljiv.

Previdno tudi pri jabolkih in hruškah

Jabolka in hruške vsebujejo fruktozo, ki jo nekateri ljudje težje prebavljajo. K napihnjenosti lahko prispevajo tudi vlaknine v lupini.

Težave lahko zmanjšata lupljenje ali kuhanje sadja. Če vam jabolka in hruške ne ustrezajo, so lahko primernejša izbira banane, jagodičevje ali citrusi.

Težave lahko povzročajo tudi umetna sladila

Nekatera umetna sladila telo težje prebavi, zato lahko pri občutljivih ljudeh povzročijo napihnjenost in druge prebavne težave.

Če opazite, da se težave pojavijo po izdelkih z umetnimi sladili, lahko poskusite zmanjšati njihov vnos in spremljati odziv telesa.

Mastna hrana se prebavlja dlje

Živila z veliko maščobami, kot so bolj mastno meso in ocvrta hrana, se prebavljajo počasneje. Zaradi tega hrana dlje ostane v prebavilih, občutek polnosti in napihnjenosti pa lahko traja dlje.

Če po mastnih obrokih pogosto občutite težave, je zato smiselno omejiti količino mastne in ocvrte hrane.

Tudi pivo lahko povzroči napihnjenost

Pivo združuje več dejavnikov, ki lahko povzročajo prebavne težave. Je gazirano, vsebuje žita, kot sta pšenica in ječmen, ter alkohol, zato lahko pri nekaterih ljudeh poveča nastajanje plinov in občutek napetega trebuha.

Pomembno je tudi, kako jeste

Na napihnjenost ne vpliva le to, kaj jeste, temveč tudi količina hrane in način prehranjevanja. Hrano je priporočljivo dobro prežvečiti in jesti počasi, saj pri hitrem prehranjevanju pogoltnete več zraka, kar lahko poveča količino plinov v prebavilih.

Pomembno je tudi, da se ne prenajedate, saj velika količina hrane naenkrat dodatno obremeni prebavni sistem.

Tudi večje in nenadne spremembe prehrane lahko začasno povzročijo težave. Če začnete naenkrat uživati živila, ki jih prej niste pogosto jedli, lahko prebavni sistem potrebuje nekaj časa, da se nanje prilagodi.

Kaj storiti, ko ste že napihnjeni?

Če se napihnjenost že pojavi, lahko pomaga kratek sprehod, saj gibanje spodbuja premikanje hrane skozi prebavila.

Če se težave ponavljajo, je smiselno opazovati, katera živila jih sprožijo. Odziv na hrano se namreč razlikuje od človeka do človeka, zato lahko živilo, ki pri nekom povzroča izrazito napihnjenost, drugemu ne povzroča težav.