ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Kaj je Flynnov učinek?

Binetov test inteligentnosti so v Franciji razvili pred več kot sto leti, kmalu zatem pa se je začel uporabljati tudi v ZDA. Od tridesetih let 20. stoletja so raziskovalci opažali, da novejše generacije na testih inteligentnosti dosegajo vse boljše rezultate.

V 20. stoletju so se ti v povprečju zvišali za približno tri točke na desetletje, piše ScienceAlert. Pojav so poimenovali Flynnov učinek po raziskovalcu in pedagogu Jamesu Flynnu, ki ga je podrobneje opisal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Zakaj so se rezultati izboljševali, ni povsem pojasnjeno. Med možnimi razlogi so boljša prehrana, manjše družine, zgodnejše izobraževanje in vse bolj kompleksno življenjsko okolje. Genetske spremembe so manj verjetna razlaga, saj se v nekaj generacijah ne morejo zgoditi dovolj hitro, da bi pojasnile tako izrazit trend.

Dolgo so raziskovalci pričakovali, da se bo rast nadaljevala, nato pa so se v nekaterih državah začeli kazati znaki nasprotnega trenda.

Nato so rezultati začeli padati

V več evropskih državah so zaznali zniževanje rezultatov na standardiziranih testih inteligentnosti. Elizabeth Dworak s sodelavci je zato preverila, ali se podobno dogaja tudi v ZDA.

Kot navaja Northwestern University, so analizirali podatke 394.378 Američanov, starih od 18 do 90 let, zbrane med letoma 2006 in 2018 v okviru spletnega projekta Synthetic Aperture Personality Assessment (SAPA).

Raziskovalci so preverjali različne kognitivne sposobnosti: matrično sklepanje oziroma prepoznavanje abstraktnih vzorcev in reševanje problemov, zaporedja črk in številk za preverjanje logičnega sklepanja, verbalno sklepanje, povezano z besediščem in splošnim znanjem, ter tridimenzionalno rotacijo, ki meri prostorske sposobnosti. Izračunali so tudi skupni rezultat vseh nalog.

ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Pokazali so se znaki obrnjenega Flynnovega učinka

V 13-letnem obdobju so se skupni rezultati kognitivnih testov zniževali. Trend so zaznali ne glede na starost, stopnjo izobrazbe in spol, najbolj izrazit pa je bil pri mladih med 18. in 22. letom ter ljudeh z nižjo stopnjo izobrazbe.

Rezultati so presenetili tudi Dworak. "Tedne sem ponovno pregledovala vso kodo," je povedala. "Mislila sem, da sem nekje naredila napako in da bom morala odložiti oddajo. Nato sem vse pokazala mentorju, ta pa mi je rekel: 'Ne, izračuni so pravilni.'"

Kljub temu poudarja, da izsledki ne dokazujejo, da ljudje postajajo manj inteligentni. "To ne pomeni, da so njihove mentalne sposobnosti nižje ali višje. Gre zgolj za razlike v rezultatih, ki dajejo prednost starejšim ali novejšim vzorcem," je pojasnila.

Ena od možnosti je tudi, da se je skozi čas spremenilo, kako uspešno ljudje rešujejo prav takšne vrste testov, ne pa njihova splošna inteligentnost.

Vse sposobnosti se niso poslabšale

Upad rezultatov se je začel še pred množično uporabo generativne umetne inteligence, zato ta ne more biti razlog za začetek opaženih sprememb. Prav tako se je trend pojavil pred pandemijo covida-19, zato ga ni mogoče pripisati zaprtjem družbe ali sami pandemiji.

Podobno zniževanje rezultatov so v zadnjem desetletju zaznali tudi pri nekaterih ameriških sprejemnih izpitih za fakultete, med drugim pri ACT in SAT.