Kot smo že poročali, je do burne razprave prišlo na seji odbora DZ za gospodarstvo ob obravnavi predloga novele zakona o praznikih, ki sicer predvideva uvedbo dneva Triglava. Koalicija je vložila dopolnilo, s katerim želi spremeniti tudi poimenovanji praznikov Primorcev in Prekmurcev. Predlog je naletel na ostro nasprotovanje dela opozicije, poslanci Svobode, SD in Levice pa so sejo v nadaljevanju obstruirali.

Poslanka SD Meira Hot je o predlogu zapisala, da je kot Primorka "globoko razžaljena". Spomnila je, da je bilo sedanje poimenovanje praznika sprejeto leta 2024, sama pa je bila predlagateljica takratnega predloga.

"Primorci dobro vemo, zakaj praznujemo priključitev Primorske k matični domovini. Primorska svoje pripadnosti slovenskemu narodnemu prostoru ni dobila podarjene. Izboriti jo je bilo treba z dolgimi in težkimi boji," je poudarila.

Po njenih besedah so se generacije Primork in Primorcev borile proti fašizmu ter za slovenski jezik, kulturo in narodno identiteto. Prav zato meni, da izraz "priključitev" ustrezno izraža zgodovinsko izkušnjo Primorske.

"Beseda priključitev priča o našem uporu proti krivicam, tiraniji in raznarodovanju, ki je izboril svobodno Primorsko," je zapisala. Koaliciji je ob tem očitala, da s svojim ravnanjem podcenjuje zgodovino Primork in Primorcev ter pomen boja njihovih prednikov.

"Primorska si zasluži spoštovanje. Njene zgodovine pa se ne sme potvarjati zgolj z vložitvijo enega zahrbtnega amandmaja," je zaključila.

Ostro se je odzvala tudi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič, ki je svoj zapis naslovila "Nov 'napad' na Primorsko in Prekmurje". Kritična je predvsem do tega, da se vprašanje poimenovanja znova odpira tik pred 15. septembrom.

"Poglejte, kaj nam danes, tik pred našim praznikom, pripravlja desna koalicija. Tako zelo nas spoštujejo. Namesto da bi se ukvarjali z razvojnimi temami in izboljševanjem življenja ljudi, znova odpirajo ideološke teme, ki nas delijo. Njihova aroganca nima meja," je zapisala.

Kozlovič je spomnila, da je bilo poimenovanje praznika leta 2024 spremenjeno iz "vrnitve" v "priključitev". Kot je pojasnila, je bil razlog za takratno spremembo v tem, da izraz "priključitev" izhaja iz zgodovinske tradicije Primorske in da so Primorke in Primorci ta dogodek pod tem imenom praznovali desetletja.

"Ne gre samo za 'eno besedo'. Gre za odnos do Primorske, njene zgodovine in ljudi, ki tukaj živimo," je poudarila.

Obsežen odziv je objavil tudi poslanec Gibanja Svoboda Robert Janev, ki je zapisal, da zakona, ki bi po njegovem mnenju teptal zgodovinski spomin in dostojanstvo primorskih prednikov, ne bo podprl.

Janev je v odzivu izpostavil zgodovinsko dogajanje po prvi svetovni vojni, Rapalsko pogodbo, obdobje fašizma ter sklep Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte iz septembra 1943 o priključitvi Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji. Spomnil je tudi na začetek veljavnosti pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947.

"Zato Primorci nismo čakali na leto 2024, da bi nam nekdo povedal, kako naj imenujemo svojo zgodovino," je zapisal.

Po njegovih besedah izraz "priključitev Primorske k matični domovini" že desetletja živi med Primorci, na njihovih proslavah, spominskih slovesnostih in v kolektivnem spominu. Leta 2024 je bilo po njegovih navedbah zakonsko ime praznika usklajeno s tem zgodovinskim izrazom in tradicijo Primorcev.

"Parlamentarna večina vam daje pravico spreminjati zakon, ne daje pa vam pravice spreminjati zgodovinskega spomina Primorcev mimo Primorcev," je zapisal.

Ob koncu je koaliciji namenil še ostrejše sporočilo: "Lahko spremenite zakon, ne morete spremeniti zgodovine. Lahko preglasujete opozicijo, ne morete preglasovati Primorske. In predvsem ne morete Primorcem ukazati, kako naj imenujemo boj svojih prednikov."