Koprski župan Aleš Bržan je spregovoril o razlogih za ponovno kandidaturo in ocenil delo občine v zadnjih dveh mandatih. Kot enega od razlogov za nadaljevanje svoje politične poti je izpostavil prenovljeno ekipo, s katero želi nadaljevati začete projekte in odpreti nekatera nova razvojna področja. "Ugotavljam, da sem še vedno isti Aleš, kot so ga ljudje obkrožili pred štirimi oziroma osmimi leti. Pomemben razlog je tudi ta, da se je moja ekipa nekako prenovila." Ob tem je dejal, da se je njegova lista v zadnjem obdobju tudi "nekoliko prečistila". Po njegovem so odšli predvsem tisti, ki niso bili več prepričani, ali želijo nadaljevati isto politično pot. "Če je bilo nekje napisano, da se barka potaplja, jaz mislim, da barka dobro pluje naprej oziroma se je posadka še nekako okrepila."

Z opravljenim v osmih letih zadovoljen

Bržan je z doseženim v svojih dveh mandatih zadovoljen. "Če pogledam teh osem let, sem s tema dvema mandatoma kar zadovoljen. Izpolnili smo v bistvu vse, kar se tiče programa prvega mandata, izpolnjuje pa se tudi dobršen del programa drugega oziroma sedanjega mandata." Ob tem meni, da bi bilo za izvedbo večjih občinskih projektov primernejše desetletno obdobje, saj se med mandatom pogosto pojavijo nepredvidene okoliščine, ki načrtovane projekte upočasnijo. "Sam vidim optimum v tem, da bi mandat trajal pet let. Torej v desetletnem obdobju se stvari dejansko lahko uresničijo, ker se vedno nekaj zgodi, ali pridejo poplave ali pride kaj drugega in se nekaj zaplete."

Od sociale in kulture do športa

Med dosežki zadnjih let je Bržan izpostavil več področij. Na socialnem področju je omenil nadgradnjo obstoječih programov in Svetovalni center Istre, na področju kulture pa predvsem razvoj Libertasa. "Področje sociale se sistematično ureja in tudi nadgrajuje. Kultura je v zadnjih osmih letih dosegla, mislim, tektonski premik. Tu je tudi Libertas."

Pri športni infrastrukturi je poudaril predvsem vlaganja v objekte, namenjene otrokom in mladini. Med drugim je omenil nogometna igrišča na Bonifiki, v Dekanih in Šmarjah. "Uredili smo nogometno igrišče na Bonifiki, uredili smo ga v Dekanih, končuje se igrišče v Šmarjah. Ampak to so igrišča, ki so namenjena otrokom in mladini. Sredstva smo tudi preusmerili predvsem na otroke in mladino, ker je to naše poslanstvo."

Kot pomembne projekte je navedel tudi urejanje vodovoda in kanalizacijskega omrežja ter nadaljevanje stanovanjske gradnje. "Imamo vodovod, ki se ureja, imamo kanalizacijo, ki se sistematično ureja že nekaj let. Nekaj tisoč stanovanjskih enot smo v zadnjih letih opremili s kanalizacijo in to se nadaljuje. Stanovanja se gradijo in se bodo gradila tudi naprej, stanovanjsko politiko pa bomo še nadgradili in preoblikovali."

Večji preskok potreben pri gospodarstvu

Prav gospodarski razvoj je eno od področij, kjer Bržan z doseženim ni zadovoljen. Čeprav je občina sodelovala z Obrtno-podjetniško in Gospodarsko zbornico ter posameznimi podjetji, po njegovi oceni resnega razvojnega preboja še niso dosegli. "Sam vidim izziv predvsem na tistih področjih, ki potrebujejo bistven preskok. To je področje podpore razvoju gospodarstva. S tem v tem mandatu nisem zadovoljen. V prvem mandatu smo to nastavljali predvsem skozi izhodišča za občinski prostorski načrt, ki zdaj prihaja proti koncu, ampak nekega resnega razvoja gospodarstva nismo uspeli doseči. Tudi zato se pripravlja ekipa, da pridemo do nekega bolj konkretnega, ne samo razvoja, ampak preboja v naši občini na področju gospodarstva."

Vodo postavlja na prvo mesto

Med ključnimi izzivi prihodnjega mandata Bržan na prvo mesto postavlja vodooskrbo slovenske Istre. Pri projektu povezovanja vodnih sistemov in zmanjševanja vodnih izgub sodeluje dvanajst občin, usklajevanje tako velikega števila lokalnih skupnosti pa je po njegovih besedah zahtevno. "Kar se mene osebno tiče, moram povedati, kaj vidim kot temeljne izzive mojega mandata. Vodooskrba je zagotovo na prvem mestu. Zagotoviti vodooskrbo za slovensko Istro je izjemno zahtevno, tega se je treba zavedati."

Projekt je po njegovih besedah danes najdlje, kot je bil kadar koli doslej. Del dokumentacije je že pripravljen, septembra pa naj bi sledile tudi vloge za sofinanciranje. "Danes smo najdlje v tem procesu v naši zgodovini. Marsikaj je že sprojektirano, nekaj je še v projektiranju in septembra bomo oddali tudi vloge za sofinanciranje. Sredstva so dogovorjena."

Po vodi samooskrba in streha nad glavo

Svoje razvojne prioritete Bržan primerja z Maslowovo piramido potreb. Voda je po njegovem ena najosnovnejših dobrin, takoj za njo pa sta prehranska samooskrba in stanovanjska problematika. "Jaz gledam na to po Maslowovi piramidi potreb. Voda je prav gotovo ena izmed osnovnih dobrin, da sploh lahko preživimo na tem območju. Prehranska samooskrba je stvar, na kateri smo veliko delali tudi v tem mandatu, od urbanih vrtov do namakalnega sistema."

Naslednja stopnja je po njegovih besedah "streha nad glavo".  Bržan napoveduje nadaljevanje gradnje javnih najemnih stanovanj in spremembe stanovanjske politike. Posebej poudarja, da pomanjkanje dostopnih stanovanj danes ne prizadene več samo socialno najšibkejših, ampak vse bolj tudi srednji sloj. "Stanovanjska politika, ki smo jo vpeljali, torej gradnja stanovanj, neprofitnih oziroma javnih najemnih stanovanj, se bo nadaljevala. Doslej smo skrbeli skoraj izključno za socialno šibke in kadrovska stanovanja, stanovanjski problem pa se je močno razširil tudi na srednji sloj. Tudi tega moramo znati obvladovati."

Za enega največjih razvojnih preskokov na stanovanjskem področju vidi aktivacijo večjega števila trenutno neaktivnih nepremičnin. Po Bržanovih besedah je v MOK približno 5.000 stanovanjskih enot brez stalno prijavljenega prebivalca, vendar to ne pomeni, da so vsa prazna. V nekaterih živijo študenti, druga so počitniška stanovanja. Ocenjuje, da je dejansko neaktivnih približno dva tisoč enot. Prav v tem vidi eno največjih rezerv za reševanje stanovanjske problematike.

Luka Koper naj se razvija znotraj svojih prostorskih meja

Bržan je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev, med drugim o odnosu občine do nadaljnjega razvoja Luke Koper. Po njegovem mora pristanišče ostati znotraj meja, določenih z državnim prostorskim načrtom, občina pa si prizadeva preprečiti, da bi pristaniške in z njimi povezane dejavnosti postopoma zasedle tudi površine, namenjene drugim gospodarskim dejavnostim. "Luka ima vedno tendenco iti malo čez meje, določene z državnim prostorskim načrtom, z nekimi spremljajočimi aktivnostmi, pa še z ostalimi podjetji, ki so z Luko in pristaniščem povezana. V to usmerjamo vse energije in poskušamo doseči, da ta dejavnost ne bi požrla vseh ostalih območij, ki so namenjena tudi gospodarski dejavnosti."

Bržan ob tem opozarja, da občina pri prostorskem razvoju pristanišča ne odloča sama. Občina je v postopkih sicer podajala svoja stališča, vendar mora upoštevati okvir, ki ga določa državni prostorski akt. Pri urejanju odnosov med občino in pristaniščem ostaja pomemben tudi dogovor iz leta 2018. Cilj sedanjih pogovorov je, da bi ga dokončno uresničili in na novo opredelili posamezne obveznosti oziroma dogovorjene rešitve.

V boj za županski stolček tokrat brez podpore Svobode

Bržan pred prihajajočo volilno kampanjo pravi, da si želi soočenja programov in argumentov. "Pred osmimi leti je bil ena izmed močnih razlogov za mojo kandidaturo to, da sem si želel, da se politika močno spremeni, in pred štirimi leti, da se to ohrani. Danes tega več ni. Želim si predvsem to, da se soočijo argumenti, programi, da predstavimo tisto, kar lahko naredimo za našo lokalno skupnost."

Bržan ob tem poudarja, da si pred tokratnimi volitvami ne želi formalne podpore nobene politične opcije. "Ne želim si formalne podpore nobene politične opcije. Jaz mislim, da je ne potrebujemo, da brez kakršnihkoli kompromisov in dogovorov lahko stopimo na volitve in ugotovimo, kaj so skupni cilji, ter vidimo, kaj je treba narediti in kaj je dobro za našo lokalno skupnost."

Pred občinskim svetom je še zadnja seja konec septembra, zato upa, da predvolilna kampanja ne bo vplivala na odločanje o projektih, pomembnih za občino.